Urška Klakočar Zupančič: Do te ugotovitve so prišli na pobudo sedanje opozicije
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je pred obravnavo sklepa o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma zoper novelo zakona o parlamentarni preiskavi poudarila, da novela odpravlja protiustavnost. To je ustavno sodišče ugotovilo s tremi odločbami, nastale pa so na neposredno ali posredno pobudo sedanje opozicije, meni.
Kot je v izjavi za medije pojasnila predsednica DZ, je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2011, ki se je nanašala na načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, naložilo DZ, da vzpostavi mehanizem, ki bo preprečeval zlorabe v postopku parlamentarne preiskave, ki se nanašajo predvsem na predlaganje članov in predsednika preiskovalne komisije za priče. S tem se lahko namreč povsem onemogoči delovanje preiskovalne komisije, DZ pa ugotovljene protiustavnosti v več kot desetletju še ni odpravil, je dejala.
Z drugima dvema odločbama iz leta 2021 pa po njenih navedbah ustavno sodišče opozarja, da DZ oziroma poslanci v preiskovalnih komisijah ne smejo segati na področje drugih vej oblasti, prva odločba se nanaša na sodno, druga pa na državnotožilsko neodvisnost.
Odgovor na zlorabe
»Vse tri odločbe so pravzaprav nastale po direktni ali pa indirektni iniciativi zdajšnje opozicije,« je izpostavila predsednica DZ. Kot je pojasnila, je prvo zahtevo na ustavno sodišče podala sedanja opozicija, konkretno stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Drugi dve odločitvi ustavnega sodišča pa sta po njenih besedah »odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državnotožilskih pristojnosti«.
»Novela zakona o parlamentarni preiskavi parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka, postavlja jo v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe, in sicer tako postopkovne zlorabe kot pa zlorabe, do katerih bi utegnilo priti v primeru političnih preigravanj, diskreditacij političnih nasprotnikov in pa tudi morebitnih kršenj človekovih pravic posameznikov, ki se lahko znajdejo v parlamentarni preiskavi,« je prepričana predsednica DZ. Novela po njenih besedah tudi varuje osebe, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi predvsem kot preiskovanci.
Predsednica DZ upa, da bodo vsi poslanci, ki jim je mar za pravno državo, glasovali za sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma v tem primeru. Po njenem prepričanju bomo, ko bo novela zakona o parlamentarni preiskavi stopila v veljavo, »v Sloveniji doživeli preporod pravne države«.
Pobudo dali poslanci SDS
Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. »Kakršnokoli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Tukaj gre za varstvo ustavnih načel in pa za to, da parlamentarna preiskava resnično postane tisto, čemur je bila že od začetka namenjena, da se ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij,« je pojasnila.
»Tukaj delujem kot recimo temu, karikiram, varuh ustave in varuh pravne države in tudi nekdo, ki se je kot prvi lotil izvršitve odločb ustavnega sodišča, od katerih je ena neizvršena, neupoštevana že več kot 10 let,« je še dodala.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ, DZ jo je po vetu državnega sveta potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v DZ minuli teden vložili v SDS. Predsednica DZ je nato že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, o katerem bo DZ odločal danes.
