Urška Klakočar Zupančič pogrešala Goloba: Moram reči, da sem prav žalostna
Praznovanje tako pomembnega državnega praznika, kot je dan državnosti, s katerim zaznamujemo 33 let od osamosvojitve, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente, bi moralo vsekakor miniti v veselem vzdušju. Na Kongresnem trgu, kjer je v ponedeljek zvečer, torej na predvečer dneva državnosti, potekala osrednja državna proslava, tega vsekakor ni manjkalo. Zbrano občinstvo se je lahko po slavnostnem nagovoru predsednice države Nataše Pirc Musar predalo zvokom največjih glasbenih uspešnic 90. let prejšnjega stoletja, ki so jih zapeli pevci in pevke, rojene v tem istem časovnem obdobju.
Je bilo pa zato eno uro pred tem nekaj žalosti zaznati v državnem zboru. Na tamkajšnji slavnostni seji ob dnevu državnosti je prva dama slovenskega hrama demokracije Urška Klakočar Zupančič nekoliko pogrešala predsednika vlade Roberta Goloba. Slednji se je za svojo odsotnost opravičil, a razloga za to ni podal. »Moram pa reči, da sem prav žalostna zaradi tega, ker je bil doslej samo enkrat na slavnostni seji državnega zbora, in sicer tedaj, ko je prisegla predsednica republike. Ne vem, ali je to spoštljivo do parlamenta,« je bila po poročanju N1 neposredna Klakočar Zupančičeva.
Uspešna zgodba
Golob, ki je na osrednjo državno proslavo prišel s partnerico Tino Gaber, je v poslanici ob dnevu državnosti državljane pozval, naj praznujejo ponosno, saj se zadnjih 33 let plete uspešna zgodba. Ugled Slovenije v mednarodni skupnosti raste, kar med drugim dokazujeta nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN ter vloga države pri mirovnih prizadevanjih v Evropi in na Bližnjem vzhodu, je prepričan. »A država niso le številke – gradimo jo ljudje,« je še zapisal in izpostavil tudi številne dosežke slovenskih športnikov, umetnikov in znanstvenikov.
Pirc Musarjeva pa je v svojem nagovoru na Kongresnem trgu pozvala, da Slovenija ob temnih oblakih na obzorju postane resnična, vključujoča skupnost, ki verjame v solidarnost, spoštuje naravo in okolje, v katerem se razvija ter je odločna samozavestno uveljavljati in zagovarjati svoje interese in v ustavo zapisane vrednote. Ob zavedanju, kako zelo smo se borili za samostojno državo, je tako po njenih besedah nujno tudi zavedanje, da v zgodovini boja za samostojnost ni bilo vse samo lepo. Na izjemen boj je namreč padla »globoka senca tragičnih povojnih izvensodnih pobojev«.
Zato je prepričana, da je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne čas za dostojen pokop vseh Slovenk in Slovencev ter drugih, ki doslej niso imeli pravice do groba. »Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom,« je pozvala.
