Uš odnesla vinorodni okoliš
Martinovo v Laškem ni le praznik vinarjev, temveč predvsem farni praznik, saj je sv. Martin zavetnik Laškega in patron ene najstarejših slovenskih cerkva. Prav tako je imelo Laško po prvi omembi trga leta 1727 zapisano pravico do tržnega dne prav na dan goda svetega Martina. A vinsko trto, ki je nekoč obdajala Laško, je pred več kot sto leti napadla in uničila trtna uš, zato se dandanes Laščani ne ponašajo več z vinorodnim okolišem.
Pa ni bilo vedno tako, saj je bilo, tako izhaja iz zapisov trojnega doktorja Jožeta Mačka, neko obdobje v laški okolici celo več vinogradov kakor njiv. In vse to so razlogi, ki so leta 1996 člane Zveze Možnar, danes Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar, v kateri so združena različna društva Etno odbora Jureta Krašovca, ki se še dandanes trudijo ohranjati nekatere stare šege in navade, skupaj s Stikom Laško združili moči in zasnovali lokalni dogodek. A ta večdnevna prireditev z veseljačenjem in nazdravljanjem z mladim vinom nima veliko skupnega. Gre namreč za sklop prireditev z bolj etnografskim pridihom.
Tudi letos so jo začeli s strokovnim predavanjem v Knjižnici Laško in predstavitvijo knjige Čar vina izpod peresa upokojenega novinarja Jožeta Rozmana, ki je tudi sam podedoval star rodbinski vinograd na Dolenjskem. Martinova nedelja se je spet začela z odprtjem Martinovega sejma. Pravico do sejma je mesto Laško s privilegijem dobilo leta 1227.
Obiskovalce sta pozdravila župan občine Laško Franc Zdolšek in laški nadžupnik in dekan Rok Metličar, ki je blagoslovil mošt. Do besede je med drugimi prišel birt (gostilničar) Matjaž Guček: »Župan, danes je poseben dan, ki nam je vsem v veselje. Je žito zlato obrodilo, trta dala pridelka je obilo. Je prišel sveti Martin, ki iz mošta je naredil vin'. Je sveti Martin vesel patron, zato je v naši cerkvi tudi na osrednjem tron'.
Pridelke vse smo z njiv znosil', zdaj se bomo Martinu priporočil', da ahta vse, kar smo v kašče in skrinje dal', da župnik in mežnar dobro bero bi dobila, da nekaj bo za štibro našo in nekaj tudi za državno in občinsko kaso,« je zbranim dejal birt. Sledil je prikaz folklornih plesov: špegu tanc, poušter tanc in drugi. Prireditev se je končala z veselim druženjem na trgu ob kozarčkih rujnega, kot se za tak praznik spodobi.
