Usnjarski odpadki ostajajo v Rakovniku, odvoz predrag
Na odlagališču usnjarskih odpadkov v Rakovniku, ki je dediščina večdesetletnega usnjarjenja pred leti propadle Industrije usnja Vrhnika (IUV), bi se po napovedih pristojnih državnih organov ekološka sanacija degradiranega območja morala začeti letos, a se je spet zapletlo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope) je na javnem razpisu izbralo krško podjetje Kostak, neizbrano ptujsko podjetje Drava z ljubljanskim partnerjem podjetjem HIS pa se je pritožilo na državno revizijsko komisijo.
Država napoveduje ekološko sanacijo nevarnega odlagališča v oktobru.
Štiri milijone evrov naj bi stala izvedba ekološkega projekta.
V podjetju Drava s partnerjem menijo, da jim je bila kršena pravica do vpogleda v dokumentacijo.
Usnjarji so v Rakovnik zakopali velike količine odpadnega usnja. Gre za 56.000 ton odpadka, ki vsebuje sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi. Ker vzdrževanje odlagališča ni bilo primerno, so izcedne vode ogrožale zdravje ljudi in živali, ki pridejo v stik z bližnjim potokom. Takratni minister za okolje Simon Zajc je decembra 2019 ob obisku Rakovnika v občini Šmartno pri Litiji in krškega javnega podjetja Infra, ki je pristojno za upravljanje odlagališča, kjer so mu predstavili načrt sanacije, napovedal, da se bo ta začela leta 2021, a se to ni zgodilo. Da prepotrebna ekološka sanacija zastrupljenega območja ni stekla lani, so bile krive avgustovske poplave.
Ministrstvo je objavo javnega razpisa za izbor izvajalca napovedovalo v začetku leta, to se je potem zgodilo v aprilu, junija pa so med štirimi prispelimi ponudbami izbrali podjetje Kostak s ponudbeno ceno 2,8 milijona evrov (brez DDV). Podjetje Drava, ki bi sanacijo opravilo za 3,2 milijona evrov (brez DDV), se je pritožilo na državno revizijsko komisijo, ker se jim je »kršila pravica do vpogleda v dokumentacijo«. Postopek še ni končan, na ministrstvu pa zdaj napovedujejo, da bi se v primeru »ugodne rešitve za Mope« sanacija lahko začela oktobra in bi trajala deset mesecev.
Načrtujejo gradnjo zadrževalnika
Projekt ekološke sanacije je bil sprva ocenjen na šest milijonov evrov, vendar bodo stroški na podlagi prejete ponudbe nižji. Sama izvedba sanacije bo tako stala približno 3,5 milijona evrov z DDV. Pri tem bo treba skleniti še posamične pogodbe za izvedbo gradbenega, projektantskega, geotehničnega in geomehanskega nadzora ter spremljanja vplivov na okolje med sanacijo. Na ministrstvu zdaj ocenjujejo, da bodo celotni stroški znašali okoli štiri milijone evrov. Denar v proračunu na postavki »Saniranje neurejenih odlagališč« je zagotovljen. Za leto 2025 pa bodo finančna sredstva zagotovljena po potrditvi državnega proračuna.
57 mio € bi stal odvoz usnjarskih odpadkov iz Rakovnika.
Z zamikom sanacije se bo projekt moral ustrezno korigirati, dodajajo na ministrstvu. Na vprašanje Dela, kako bo sanacija degradiranega območja potekala, so na Mope odgovorili, da obstoječe stanje zahteva izvedbo določenih ukrepov, ki bodo bistveno zmanjšali vpliv odlagališča Rakovnik na okolje. Odlagališče bodo na novo prekrili, uredili odvodnjavanje za izcedne vode in vzpostavili nov sistem zajema izcednih vod. Ob potoku gorvodno načrtujejo postavitev zadrževalnika visokih vod in hkrati prestavitev potoka, ki zdaj teče pod deponijo.
Ministrstvo nasprotuje odvozu odpadkov
V šmarski občini nestrpno pričakujejo sanacijo degradiranega območja in upajo, da se bo to zares tudi zgodilo. Italijansko podjetje Ambiente 2001 je namreč leta 2004 analiziralo izcedne vode v zbirnem bazenu in na deponiji odpadkov. V potoku ob deponiji so med drugim ugotovili povišano stopnjo kloridov, v zbiralnem bazenu izcednih vod pa odkrili tudi cianide. Za redno vzdrževanje zaprtega odlagališča od leta 2020 država namenja približno pol milijona evrov na leto.
V šmarski občini pozorno spremljajo razvoj dogodkov, povezanih z napovedano sanacijo deponije. Tamkajšnji župan Blaž Izlakar pozdravlja odločitev države, da vendarle začne odpravljati oziroma blažiti ekološko nevarnost v dolini Rakovnik. Vendar je hkrati prepričan, da bi le z odvozom usnjarskih odpadkov povsem zadostili ekologiji.
In zakaj jih preprosto ne odpeljejo? Na Mope so povedali, da sta bili v idejni zasnovi za sanacijo odlagališča Rakovnik, ki jo je takratno okoljsko ministrstvo naročilo leta 2017, obravnavani dve rešitvi: prilagoditev odlagališča predpisom o ravnanju z odpadki in njegova fizična odstranitev. Z vidika tehničnih rešitev, ekonomske upravičenosti in okoljskih vidikov so se odločili za prvo možnost, ki je primernejša, saj je bila ocenjena na šest milijonov evrov. »Odstranitev odlagališča pa bi stala približno 57 milijonov evrov, kar seveda ni ekonomsko racionalno,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
