Ustanovljen je nov regijski park, akt podpisale država in šest občin (FOTO)
Po sedmih letih obsežnih usklajevanj z različnimi deležniki je Regijski park Pohorje končno ustanovljen oziroma uzakonjen kot zavarovano območje. Obsega približno 52 kvadratnih kilometrov in leži na nadmorski višini nad 1200 metrov. Akt o zavarovanju so sprejeli tudi občinski sveti občin soustanoviteljic regijskega parka, in sicer občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Zanj so značilni izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi.
V občinah ustanoviteljicah, sopodpisnicah akta o zavarovanju območja, so zadovoljni, vsi pa se zavedajo, da akt prinaša tako prednosti kot tudi omejitve, če seveda iskreno želijo doseči osrednji cilj, to pa je ohranitev obstoječih naravnih vrednot.
52 km2 je veliko območje.
Prednost in omejitve
Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zlasti pa njegovo uspešno upravljanje, zagotovo v prvi vrsti spada zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večja prepoznavnost območja. Ne gre prezreti, kot pravijo naravovarstveniki, niti strokovno-tehnične pomoči upravljavca ter večji in učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.
Regijski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju ne bo dovoljeno, piše v aktu, »ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov«.
Prednosti
• zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju
• ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile
• ohranitev značilne krajine
• večja prepoznavnost območja
• večji in učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi
V njem bo gospodarjenje s kmetijskimi površinami in gozdom potekalo enako kot do zdaj, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti zunaj za to določenih območij in vožnjo z motornimi vozili zunaj za to določenih cest.
Še na nekaj opozarjajo predstavniki občin, in sicer na zavarovanje t. i. ovršnega dela Pohorja na omenjenih 52 kvadratnih kilometrih; izogniti se namreč ne bo mogoče usklajevanju številnih interesov, ki so na tem območju prisotni.
Primer dobre prakse
Kakor koli, park, ki večinoma obsega zahodni del z Lovrenškimi jezeri ter osrednje pohorske planote s Črnim jezerom, je končno ustanovljen, obiskovalcev že zdaj ne manjka, koliko se bodo držali pravil, določenih na takih območjih, pa bo vidno po vsakem koncu tedna na stranskih poteh; pač po količini odvrženih smeti.
Pohorske glive
Pohorski gozdovi predstavljajo življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tukaj živita divji petelin in ruševec, najdemo pa tudi več kot 40 vrst na Rdeči seznam uvrščenih gliv. V regijskem parku Pohorje so gozdni rezervati ter planje z značilno travniško strukturo in posameznimi drevesi smreke ter jerebike. Na območjih, kjer zaradi reliefa in neprepustne kamninske podlage voda zastaja, so nastala visoka barja, barjanska jezerca in okna, gorska barjanska ruševja in barjanska smrekovja. Visoka barja so življenjski prostori redke in ogrožene barjanske favne in flore, zato tukaj najdemo tudi več vrst redkih in ogroženih kačjih pastirjev, metuljev, arniko, brstično lilijo, panonski svišč in celotno skupino šotnih mahov.
Ne gre pozabiti besed direktorja zavoda za varstvo narave (zavod je strokovni upravljavec parka) Hrvoja Tea Oršaniča, ki je ob slovesnem odprtju dejal: »Zelo si želim, da iz Regijskega parka Pohorje naredimo primer dobre prakse in sonaravnega razvoja. Ohranjena narava bi morala biti naša primerjalna prednost, to pa pomeni, da mu mora več pozornosti nameniti tudi Evropska komisija.«
Ohranjena narava bi morala biti naša primerjalna prednost.
