Ustavila je ni niti zlomljena noga

KAMNIK – Vladimira Bučevec, po domače Vladka iz Srednje vasi pri Kamniku, ki je letos srečala abrahama, je gasilka že od mladih nog. Lahko bi rekli, da ima gasilstvo že v krvi, saj sta bila gasilca že njen oče in ded. Nič čudnega torej, da se je gasilcem pridružila leta 1979 še kot osnovnošolka in jim ostala zvesta vse do danes. Prav med gasilci je našla ljubezen svojega življenja, moža Slavka, s katerim sta nadaljevala častivredno družinsko tradicijo in za gasilstvo navdušila tudi svoja otroka, zdaj 29-letnega Roka in 21-letno Lano.


Vladka je pri GZ Kamnik že štiri leta zaupnica za psihosocialno pomoč, kar pomeni, da pomaga tistim gasilcem, ki se na terenu soočajo s travmatičnimi prizori in dogodki. Kdo jo je prijavil kot kandidatko za naj gasilko, se Vladki niti ne sanja, gasilcev GZ Kamnik, ki dobro poznajo njeno predanost in požrtvovalnost, pa to, da se ji je uspelo uvrstiti med 12 še posebno zaslužnih gasilk, niti malo ni presenetilo.

Požrtvovalna in odločna

Odkar je pri gasilcih, se je nabralo veliko spominov, tudi trpkih, kot tisti, ko je pomagala v prometni nesreči hudo poškodovanemu tovornjakarju, ali ko je skupaj z drugimi gasilci brez predaha, dokler je bilo treba, pomagala odpravljati posledice žledoloma. Njen značaj in predanost gasilstvu pa najbolje opiše zgodba, ki se je zgodila pred kratkim, ko je kljub zlomljeni nogi sodelovala pri gasilskih aktivnostih. »V resnici nisem vedela, da je zlomljena,« razlaga. »Tako sem pravzaprav nevede 25. maja v Kopru vodila ešalon članic z zlomljeno nogo – takrat sem bila na Kongresu GZS izvoljena za predsednico sveta članic. Sprva sem mislila, da zaradi bolečine ne bom zmogla. Ker pa sem si zelo želela sodelovati, sem stisnila zobe, dala gor bandažo, pa je nekako šlo,« se spominja.


Teden pozneje se je, še vedno z zlomljeno nogo, udeležila kolesarjenja od Kamnika do Vinice s svojim gasilskim društvom. »Na Vinici sem izvedela, da je umrla naša gasilka, moja prijateljica iz desetine. Poskrbela sem za častno stražo njej v spomin.« Po pogrebu je le šla do zdravnika, ta pa je ugotovil, da ima že lep čas zlomljeno mečnico. Nogo so ji dali v mavec, a ga ni obdržala dolgo. »Želela sem si iti kot navijačica na gasilsko olimpijado v Francijo, zato sem prosila, naj mi predčasno odstranijo mavec. In ni mi žal, saj sem tako lahko navijala za naše olimpijce, ki so dosegli izjemne rezultate!« sklene.