V 300 let stari kleti ima vino poseben šarm

LJUBLJANA – »Poln kozarec vina ob pravem času in na pravem mestu je vrednejši od vsega bogastva tega sveta!« je leta 1897 izjavil sloviti avstrijski skladatelj Gustav Mahler. Ki je na začetku svoje glasbene poti deloval tudi v Ljubljani. Leta 2011 so mu, denimo, na Dvornem trgu – s pogledom na Ljubljanico – postavili spomenik. Šest let prej je prav na tem trgu svoja vrata odprl – tudi Dvorni bar. Prihodnje leto bo praznoval že 15-letnico obstoja. Obvezna in privlačna postojanka, tako domačinov kot tujcev, se je medtem prelevila v institucijo. Leto 2005 je tudi pomemben mejnik v dojemanju kulture pitja v prestolnici. Če je vse dotlej staro in mlado posedalo in brezglavo popivalo, je politika snovalcev Dvornega bara poskrbela za občuten dvig kulture pitja.
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bil epicenter tega pomembnega premika (ne le v prestolnici) prav na Dvornem trgu 2. Od koder se je že kmalu razširila moda o pitju vina s poreklom, nacejanju je postopoma odklenkalo, pitje pa je začelo dobivati smisel. Mladini, ki je stavila prej na cenenega dobrovoljčka in ji je bilo prav malo mar, kaj se pretaka v steklenici, je danes povsem jasno, koliko truda vlagajo vinogradniki, kaj pomenijo vinorodni okoliši, katera sorta je značilna za Dolenjsko in katera za Primorsko, kaj se skriva za nazivi Simčič, Belica, Protner, Ščurek, Šturm, Kupljen …


Dvorni bar je namreč začrtal usmeritev v kulturo kulturnega pitja. Ta ne jenja. Vse pove že bežen pogled na njihovo vinsko karto. Petindvajset strani obsežen katalog je idealen vodnik, ki vsakogar popelje ne le po slovenskem vinorodnem kraljestvu. Dvorni bar ponuja seveda tudi tuja vina, »a se zavedamo«, je razumljivo pripomnil vodja lokala Tadej Kordiš, »da bi bilo tujcem neumno prodajati chianti«. Njihove goste zanimajo – slovenska vina! Zanima jih srednjeevropski biser, kjer se z vinsko trto ukvarjamo že več kot 2000 let. Včasih se niti ne zavedamo, s kakšnim bogastvom se ponašamo. Prav to bogastvo pa prinaša nešteta sporočila iz preteklosti in govori jasno o naši zgodovini.


Tudi zato ni nič čudnega, da so se v Dvornem baru tako dobro prijeli tako imenovani WineTastingi, degustacije slovenskih vin. Vsak dan ob 17. uri se namreč v 300 let stari in očem skriti vinski kleti zberejo vedoželjni vinoljubi, ki v družbi izkušenega sommeliera v debelih dveh urah okusijo sedem različnih vin različnih vinskih regij Slovenije in se v enem zamahu podučijo tako o naših vinih, gastronomiji kot tudi o sami državi. Na Tripadvisorju je to tudi najbolje ocenjena degustacija vin daleč naokoli!
»Želeli smo ustvariti bar, ki bi bil drugačen od drugih in kjer bi ljudje z veseljem preživljali svoj prosti čas. Počasi smo pridobivali sloves in kmalu dosegli svoj potencial,« je nadaljeval Kordiš. Že leta 2007 se je Dvorni Bar razširil v to, kar je danes, v odličen Wine bar, s prvovrstno ponudbo vin in hrane. Postal je zbirališče ljubiteljev vina, tako začetnikov kot poznavalcev. Oblikovalci mestnih vodnikov In Your Pocket ga že deset leto zaporedoma uvrščajo med najboljše točke nočnega življenja v Ljubljani.
Zakaj bi imeli, kot imajo številni drugi, nenehno željo po preoblikovanju, osveževanju in spreminjanju, če pa so že zdavnaj ujeli pravi vlak, ki pelje in se ne ustavlja. Ob tem se ekipa Dvornega bara nenehno izobražuje, razširja obzorja in se odlično dopolnjuje s Hišo dobrih vin, ki jo vodi vinski trgovec Jože Koželj. Če v Dvornem baru vino okusiš, ga potem pri Koželju še kupiš.


Dvorni bar je s svojo usmeritvijo, kot rečeno, vinsko kulturo približal ljudem, s tem pa vzradostil vinarje, trgovce in gostince.
Sleherni gostinski lokal – tudi zaradi Dvornega bara – danes ne sme biti več brez raznolike palete vin na kozarec. V Dvornem baru imajo takšnih vin približno 100. Pa še 180 buteljčnih povrhu. Na leto prodajo mogoče zgolj pet bambusov, smo izvedeli, in zanemarljivo malo špricarjev. V Dvornem baru se splača uživati samo ob vinu. Pa čeprav imajo povsem spodobno izbiro piv, viskijev, dnevnih kosil ter še marsičesa. Ker je Dvorni bar ogledalo trenutnega stanja, ugotavljajo, da so bela in sveža vina v znatnem porastu, da je prisoten trend rebule, malvazije, pinele in zelena, ter da so vselej v vrhu priljubljenosti tudi Brici in njihova rdeča vina.