V Afriki mislijo, da tukaj denar pada z neba (FOTO)
Pred polno dvorano Muzeja Splošne knjižnice Ljutomer sta sestri Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltincev prvič predstavili potepanje po zahodnoafriški obmorski državi Gana, domovini svojega očeta, ki sta jo pravzaprav obiskali prvič, kot sta zaupali občinstvu.
Kaj vse sta doživeli v Gani, kakšno hrano sta okušali, kakšni so tam običaji in moda, kako živijo ljudje? Njuno srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
Njun oče David Adjei je z dobrim prijateljem Issahom Morojem kot profesionalni nogometaš že v zgodnji mladosti iz Gane prišel v Slovenijo, kjer sta sprva oba igrala za NK Beltinci, pozneje pa je David, če omenimo samo slovenske klube, igral tudi pri soboški Muri in kranjskem Triglavu. Pri nas je spoznal Natašo Hartman (znano iz humorističnega Dua Jessa – Fanika, z Jasno Kolarič, op. p.), v Beltincih sta si ustvarila družino.
Doma obe kulturi
Njuni hčerki, študentki Viktorija in Elizabeth, sta se septembra lani odločili, da bosta končno obiskali očetovo rodno deželo. »Ko sva bili mlajši, nekako ni bilo možnosti, da bi vsi skupaj obiskali Gano. Lahko povem, da nama ni žal, da sva šli tja šele zdaj, ko sva starejši. V šoli je bila Afrika recimo čisto drugače predstavljena,« je dejala 20-letna Elizabeth, tri leta starejša Viktorija pa ji je pritrdila.
Kljub temu so si starši vse njuno otroštvo prizadevali, da bi spoznali in živeli obe kulturi. Že od mladih nog sta nosili značilne afriške kitke, v njihovem domu je bila vedno izobešena ganska zastava, poznali sta tradicionalni afriški nakit, glasbo in hrano. In nogomet, kakopak.
»Omenila bi tudi očetovo vzgojo, včasih se pošalim, da je bila špartanska. Afriški očetje so namreč zelo zaščitniški, nama pa je s tem privzgojil disciplino,« pove Elizabeth in doda, da sta s sestro večino sorodnikov po očetovi strani pred obiskom Gane poznali le prek spleta. Pred dvema letoma sta v New Yorku spoznali teto, v Sloveniji pa ju je doslej obiskal le bratranec, ki je takrat živel v Španiji.
V šoli je bila Afrika čisto drugače predstavljena.
Manj predsodkov
Pred odhodom v Gano nista imeli posebnih pričakovanj. »K sreči nama je oče že v otroštvu znal predstaviti tudi drugo sliko Afrike. Tudi tam so revni, srednje dobro situirani in bogati. Imajo pa tudi oni o nas napačno predstavo. Mislijo, da tukaj denar pada z neba,« pravi Elizabeth. Veliko stvari jima je bilo pred obiskom Gane že domačih, nekaj pa je bilo tudi povsem novih izkušenj.
Tako sta denimo na roke prali oblačila in pomivali posodo, navdušili pa sta se nad priljubljeno ulično hrano bofrot. To so majhni, okrogli kvašeni krofi, ki se pogosto jedo kot prigrizek ali za zajtrk. Čeprav sta veliko jedi že poznali, so bili okusi v Gani seveda pristnejši zaradi tradicionalnih začimb in svežih sestavin neposredno s tržnice. »Veliko stvari je tam cenejših, sploh najemnine in hrana. Presenečeni pa sva bili predvsem nad konservativnim oblačenjem – tam namreč ne nosijo kratkih hlač in majic z naramnicami, zato sva tudi medve nosili dolge rokave, da sva se bolj zlili z okoljem,« je dejala Viktorija.
Elizabeth o doživljanju dveh kultur pove: »Če odraščaš v dveh kulturah, imaš na splošno manj stereotipov o ljudeh. Zdi se mi, da lažje sprejemaš druge. Negativno pa je to, da zmeraj izstopaš. Medve sicer nisva imeli težav, ker sva se že rodili v Sloveniji, tukaj hodili v vrtec in šolo, vseeno pa je bilo kdaj v javnosti občutiti kakšen pogled.«
V Gani sta preživeli tri tedne. Prvega sta namenili družini in spoznavanju lokalne kulture, preostala dva tedna pa raziskovanju države in njenega bogatega zgodovinskega ter kulturnega ozadja. Ogledali sta si več mest, med njimi izstopajo Akra, Tema, Cape Coast in Lapas Medina. Med raziskovanjem Cape Coasta sta si ogledali sloviti grad, kjer so nekoč zadrževali sužnje, in prisluhnili pretresljivi pripovedi o temnopoltih ljudeh, ki so jih iz tistih krajev odpeljali v suženjstvo.
Kot sta povedali, je bilo to močno čustveno doživetje, saj je bilo mogoče čutiti težo in pomen zgodovinskih dogodkov. Ogledali sta si tudi muzej, posvečen prvemu predsedniku Gane Kwameju Nkrumahu, ki je igral ključno vlogo v boju za neodvisnost države. Muzej stoji v spominskem parku v glavnem mestu Akri in je posvečen njegovemu življenju in delu. V parku je tudi mavzolej, kjer je Nkrumah pokopan, obiskali sta Trg neodvisnosti v Akri.
3 tedne sta preživeli v Gani.
Neokrnjena narava
Raziskovali sta naravne lepote, najbolj ju je navdušila plaža Labadi, ena najbolj priljubljenih v Gani. »Narava je tam resnično osupljiva, zato sva se odločili raziskati tudi enega od nacionalnih parkov. Tja sva se podali na vznemirljivo pustolovščino, ki je vključevala hojo po sedmih visečih mostovih visoko nad tlemi. To je bil edinstven način, kako doživeti naravo Gane s popolnoma drugačne perspektive – hoja po teh mostovih je bila vznemirljiva, hkrati pa nama je omogočila čudovit razgled na bujno zelenje in bogato rastlinstvo pod nama.
Opazovanje divjih živali s te višine je bil prav poseben trenutek, saj sva lahko videli živali, kot so opice in raznovrstne ptice, ki svobodno živijo v naravnem okolju. Ta izkušnja je pustila neizbrisljiv vtis, saj je združevala adrenalin in mirno občudovanje neokrnjene narave,« pravita sestri, ki med najpomembnejšimi izkušnjami omenjata obisk zasebnega vrtca in nogometne akademije, kjer sta spoznali, kako pomembna sta izobrazba in šport v življenju tamkajšnjih otrok.
Ker je njun oče nogometaš, sta bili med potovanjem pogosto obdani z njegovimi prijatelji soigralci, tako sta lahko obiskali tudi znanega Kwameja Ayewa Stocka, člana ganske reprezentance, imenovane Black Stars.
