PRESTIŽNA ZMAGA
V Ameriki novačili mlade Slovence: Ponoreli so
Slovenski študenti fakultete za strojništvo so ustvarili najboljše brezpilotno letalo z bombami.
Odpri galerijo
Letalo, pripravljeno na letenje, tehta približno 9 kg, od tega kar 35 % teže predstavljajo le baterije. Nosi lahko 18 »bomb«, preko kril pa meri 2,5 metra. FOTO: Fakulteta za strojništvo
LJUBLJANA – Ekipa 20 študentov Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom docenta Viktorja Šajna je na tekmovanju v gradnji brezpilotnih letal zmagala med 100 sodelujočimi univerzami in premagala priznane univerze, kot so MIT, Stanford University, the University of Hong Kong in Virginia Tech. Zmagali so na ameriškem tekmovanju Design/Build/Fly (DBF), ki je namenjeno načrtovanju in gradnji daljinsko vodenih brezpilotnih letal ter tekmovanju v letenju.
O elitnem meduniverzitetnem tekmovanju in o uspehu Slovencev so poročali tudi tuji portali, izjemen dosežek slovenske ekipe Edvarda Rusjana je pohvalila tudi ameriška ambasada v Ljubljani.
Ekipo je vodil študent strojništva Timotej Hofbauer. »Letalo smo gradili več kot pol leta in vanj vložili preko 2000 ur dela. Uspelo nam je zgraditi izjemno hitro, lahko, kompozitno letalo, ki dosega hitrosti preko 100 km/h in je zmožno leteti več kot 10 minut pri tekmovalni hitrosti.«
Ste že pri zasnovi projekta vedeli, da ste na poti do izjemnega uspeha?
V projekt smo vložili ogromno časa in premislili vse podrobnosti, izdelali smo tri modele letala, v vetrovniku testirali različne oblike trupa in izbrali trup, ki lahko skrije največ 'bombic' in je hkrati najbolj aerodinamičen. Naša prednost je tudi kakovost izdelave in uporaba karbonskih vlaken. Vsekakor smo merili na najboljša mesta, toda za prvo mesto je treba nekaj več.
Za zmagovalno letalo ste prejeli nagrado 2500 dolarjev. Koliko dela ste v vložili v projekt?
Člani ekipe smo v projekt vložili prek 2000 ur dela, povprečno 100 ur na posameznika. Denarna nagrada ni velika, nam bo pa prav prišla v naslednji sezoni, ko bo pred nami nov izziv. Vrednost celotnega projekta, če odštejemo potne stroške in bivanje v ZDA, je dobrih 10.000 evrov. Večino tega zneska predstavljajo finančne in materialne donacije sponzorjev in fakultete za strojništvo. Največji strošek pa predstavljajo letalske karte, ki jih financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.
Kaj bi zmogljivost vašega letala lahko spremenila v prihodnosti?
Nekatere ideje bi lahko uporabili tudi na večjem merilu, pri pravih letalih. Na primer našo obliko trupa, ki objema 'bombice' oziroma tovor, ki je skrit v zavetrju in tako skorajda ne povzroča zračnega upora. Večino ekip je namestilo 'bombice' na krila, zato so bila njihova letala počasnejša. Mi smo v 10 minutah odleteli 18 krogov in odvrgli prav toliko 'bombic', druga najboljša ekipa pa le 14 krogov.
Docent Viktor Šajn je za Slovenske novice dejal, da je bolj kot denarna nagrada pomemben prestiž, ki je še istega dne odprl vrata v podjetja, kot sta Boeing in Honeywell. »Predstavniki skoraj vseh pomembnih ameriških podjetjih iz področja letalstva so bili tam in novačili kadre. Boeingove investicije v 'start upe' pa so takšne, da so naši celotni stroški za tekmovanje v primerjavi z njimi smešni,« je povedal Šajn, ki ne razume, zakaj jim je organizator namenil denar, saj je znesek v primerjavi s poslovnimi projekti, ki so za zdaj še skrivnost, zanemarljivi.
Slovenski študenti pa imajo v svetu prav poseben sloves. »Če je kakšen od naših študentov prišel do stojnic podjetij in povedal, da se zanima za službo in da je z Univerze iz Ljubljane, so podjetja dobesedno ponorela, saj so točno vedeli, kdo smo in kaj zmoremo. Ves čas so bili na tekočem glede uspehov vodilnih ekip – eni so nam pregledovali letalo in se praskali po glavi, saj niso mogli verjeti, da je to delo študentov, saj takšne tehnologije lahko izvajajo le profesionalci v visokotehnoloških podjetjih,« je s ponosom dejal Šajn.
Kot kaže, se bo marsikdo od članov zmagovalne ekipe po študiju zaposlil v letalski industriji, zato je bilo veselje ob zmagi še toliko večje. Večer po razglasitvi rezultatov so priredili zabavo v motelu. Kot smo izvedeli, je pijača tekla v potokih. »Hvala bogu, da ni prišla ameriška policija, ker bi zaradi hrupa zanesljivo koga odpeljala. Potem bi ga težko dobili nazaj in predvsem bi bilo drago. S tem pa bi čez noč ostali brez naše nagrade,« je nekoliko v šali povedal član zmagovalne slovenske ekipe.
Tako je videti 'bombica':
O elitnem meduniverzitetnem tekmovanju in o uspehu Slovencev so poročali tudi tuji portali, izjemen dosežek slovenske ekipe Edvarda Rusjana je pohvalila tudi ameriška ambasada v Ljubljani.
Marsikdo od članov zmagovalne ekipe so bo po študiju zaposlil v letalski industriji. FOTO: Fakulteta za strojništvo
Ekipo je vodil študent strojništva Timotej Hofbauer. »Letalo smo gradili več kot pol leta in vanj vložili preko 2000 ur dela. Uspelo nam je zgraditi izjemno hitro, lahko, kompozitno letalo, ki dosega hitrosti preko 100 km/h in je zmožno leteti več kot 10 minut pri tekmovalni hitrosti.«
Ste že pri zasnovi projekta vedeli, da ste na poti do izjemnega uspeha?
V projekt smo vložili ogromno časa in premislili vse podrobnosti, izdelali smo tri modele letala, v vetrovniku testirali različne oblike trupa in izbrali trup, ki lahko skrije največ 'bombic' in je hkrati najbolj aerodinamičen. Naša prednost je tudi kakovost izdelave in uporaba karbonskih vlaken. Vsekakor smo merili na najboljša mesta, toda za prvo mesto je treba nekaj več.
Za zmagovalno letalo ste prejeli nagrado 2500 dolarjev. Koliko dela ste v vložili v projekt?
Člani ekipe smo v projekt vložili prek 2000 ur dela, povprečno 100 ur na posameznika. Denarna nagrada ni velika, nam bo pa prav prišla v naslednji sezoni, ko bo pred nami nov izziv. Vrednost celotnega projekta, če odštejemo potne stroške in bivanje v ZDA, je dobrih 10.000 evrov. Večino tega zneska predstavljajo finančne in materialne donacije sponzorjev in fakultete za strojništvo. Največji strošek pa predstavljajo letalske karte, ki jih financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.
Na tekmovanje so se pripravljali več kot pol leta, obsegalo pa je izdelavo modela letala z radarjem in samodejno zložljivimi krili, ki lahko poleti z letalonosilke, nosi 'bombe' in je hkrati izjemno hitro.
Kaj bi zmogljivost vašega letala lahko spremenila v prihodnosti?
Nekatere ideje bi lahko uporabili tudi na večjem merilu, pri pravih letalih. Na primer našo obliko trupa, ki objema 'bombice' oziroma tovor, ki je skrit v zavetrju in tako skorajda ne povzroča zračnega upora. Večino ekip je namestilo 'bombice' na krila, zato so bila njihova letala počasnejša. Mi smo v 10 minutah odleteli 18 krogov in odvrgli prav toliko 'bombic', druga najboljša ekipa pa le 14 krogov.
Boeing in Honeywell odprla vrata našim študentom
Docent Viktor Šajn je za Slovenske novice dejal, da je bolj kot denarna nagrada pomemben prestiž, ki je še istega dne odprl vrata v podjetja, kot sta Boeing in Honeywell. »Predstavniki skoraj vseh pomembnih ameriških podjetjih iz področja letalstva so bili tam in novačili kadre. Boeingove investicije v 'start upe' pa so takšne, da so naši celotni stroški za tekmovanje v primerjavi z njimi smešni,« je povedal Šajn, ki ne razume, zakaj jim je organizator namenil denar, saj je znesek v primerjavi s poslovnimi projekti, ki so za zdaj še skrivnost, zanemarljivi.
Ekipa, ki jo je vodil študent strojništva Timotej Hofbauer, se je s pomočjo najpomembnejših sponzorjev (Pipistrel, Akrapovič in Zavod404) odločila zgraditi letalo v kompletu iz kompozitov. FOTO: Fakulteta za strojništvo.
Ko so slišali, da so iz Slovenije, so ponoreli
Slovenski študenti pa imajo v svetu prav poseben sloves. »Če je kakšen od naših študentov prišel do stojnic podjetij in povedal, da se zanima za službo in da je z Univerze iz Ljubljane, so podjetja dobesedno ponorela, saj so točno vedeli, kdo smo in kaj zmoremo. Ves čas so bili na tekočem glede uspehov vodilnih ekip – eni so nam pregledovali letalo in se praskali po glavi, saj niso mogli verjeti, da je to delo študentov, saj takšne tehnologije lahko izvajajo le profesionalci v visokotehnoloških podjetjih,« je s ponosom dejal Šajn.
»Še dobro, da ni prišla policija«
Kot kaže, se bo marsikdo od članov zmagovalne ekipe po študiju zaposlil v letalski industriji, zato je bilo veselje ob zmagi še toliko večje. Večer po razglasitvi rezultatov so priredili zabavo v motelu. Kot smo izvedeli, je pijača tekla v potokih. »Hvala bogu, da ni prišla ameriška policija, ker bi zaradi hrupa zanesljivo koga odpeljala. Potem bi ga težko dobili nazaj in predvsem bi bilo drago. S tem pa bi čez noč ostali brez naše nagrade,« je nekoliko v šali povedal član zmagovalne slovenske ekipe.
Tako je videti 'bombica':
