V Bohinj brez pisanih kanujev, Izolani hočejo konec sprehajanja napol nagih turistov

Na družabnih omrežjih je pred dnevi završalo, ko je luč sveta zagledala Strategija trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera. Pa seveda ne zaradi v njej zapisanega plemenitega namena – ohranjanja prvinskosti tamkajšnje narave –, ampak strahov, da bo občina kar čez noč prepovedala kopanje v jezeru in plovbo po njem.



A, kot nam pojasni direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so strahovi povsem odveč, saj želijo pri obiskovalcih tega gorenjskega turističnega bisera le vzpostaviti razumevanje, da na najbolj ogroženih delih nabrežja zaradi zaščite habitatov, v pristaniščih zaradi varnosti in na območju cerkve sv. Janeza Krstnika zaradi ohranjanja same vedute kopanje pač ni zaželeno. Bo pa v jezero še naprej mogoče stopiti na za to posebej določenih mestih, kjer bodo v bližini tudi urejene sanitarije ter spremljajoči tehnično-servisni prostori (na primer garderobe in začasna hramba športne opreme).

Poslušanje ptičkov in opazovanje račk

Langus hkrati poudarja, da želijo obiskovalce njihovega kraja ozavestiti in hkrati spodbujati, da različni kopalni plastični pripomočki, kot so denimo napihljive blazine različnih oblik in barv, niso primerni za njihov kraj. Sporočiti jim želijo, da gre za visokogorsko alpsko jezero, za nekakšen raj na Zemlji, kjer je potrebna še posebna pozornost obiskovalcev: »Da ohranimo ta biser. Gre za jezero, ki je obdano z bohinjskimi vršaci in okrog katerega je mir. Da lahko slišiš ptičke, opazuješ račke in konje, kako se pasejo ob njem.«



So tudi proti temu, da bi obiskovalci s seboj prinašali kanuje, supe in celo pedaline ter z njimi dodatno onesnaževali jezero. Predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor Bojan Traven namreč v zvezi s tem opozarja na tveganje vnosa tujerodnih vrst iz drugih celinskih voda in morij v Bohinjsko jezero. Bolje je tako, da si plovila izposodijo pri registriranem izposojevalcu opreme ali pa si uredijo stalen privez. Traven ne pozabi omeniti še ene pomembne dimenzije, in sicer da jezero obiskovalci razumejo tudi kot kmetijsko območje. Oziroma, kot piše v strategiji, da je cilj »ohraniti karakter kmetijskega območja z urejeno kulturno krajino«. Da naj torej »Bohinjcem prijeten Bohinj ostane obiskovalcem oaza presenečenj« in da je »ta posvečeni prostor odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne«.

Na plaži nič popivanja

V prihajajoči poletni sezoni si večjega reda želijo tudi v obalnem mestu Izola. Tamkajšnji svetniki so v prvem branju sprejeli predlog odloka o javnem redu in miru, ki med drugim prepoveduje sprehajanje po mestu v neprimerni opravi oziroma le v kopalkah. V primeru kršenja odloka bi lahko obiskovalca, seveda če bo predlog odloka končno sprejet, doletela tudi 400 evrov visoka globa. To pa še ni vse. Na plaži bi lahko bili prepovedani pikniki in popivanje, nabiranje kamnov in školjk.
Nekatera omenjena priporočila oziroma prepovedi so za turistične kraje, kjer se na višku sezone tre obiskovalcev, povsem razumljiva. Nekoliko manj pa so ostre prepovedi pričakovane v turistom manj zanimivih občinah. Še posebno če so te uperjene proti psom, kravam ali petelinom.



Pred desetimi leti je zelo odmevalo sprejetje odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Log - Dragomer, ki je v svojem 11. členu določal, da »v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj«. V primeru kršitev te določbe pa je lastniku živali grozila globa v višini 100 evrov. Takrat so se oglasili celo v Sindikatu občinskih redarjev Slovenije, ki so bili nad t. i. butalskim členom zgroženi. »Vzročne povezave med ravnanjem posameznika in hrupom, ki ga povzroča žival, namreč ni,« so opozorili v sindikatu in dodali, da bi bilo protipravno le oglašanje kot posledica zanemarjanja živali s strani lastnika, ki pa je urejeno z zakonom o zaščiti živali. Zadevo je pod drobnogled vzelo celo ministrstvo za notranje zadeve, ki je občini naložilo, naj odlok popravi. Sporni del člena je bil v popravljenem odloku tudi črtan.