V Bohinju se sir čudovito zlije z vinom

Turistično društvo Bohinj je v Bohinjski Bistrici pripravilo že peti Praznik sira in vina. Po besedah vodje sejma Jureta Sodje so si ga zamislili kot stimulacijo lokalni pridelavi sira in drugih bohinjskih dobrot.
»Nekaj je manjkalo. V preteklosti smo bili seveda znani pridelovalci pristnega alpskega mleka in bohinjskega sira, nato nam je korak malo zastal, zdaj pa se vzporedno s turizmom ponudba domačih kulinaričnih dobrot na kmetijah vendarle prebuja.«

Zakaj sira in vina? »Trta pri nas ne raste, a zaradi podnebnih sprememb očitno kmalu bo,« se nam hudomušno nasmeji Sodja. V skladu s tradicijo, da se sir izjemno dobro zlije z vinom, so tudi tokrat z domačih brajd nabrali grozdje, ga sprešali in natočili kakih 150 steklenic pristnega rose bohinca, ki ga je na prireditvi predstavila bohinjska vinska kraljica Maja Sušnik.


Na sejmu v dvorani Danica je svoje dobrote predstavilo 11 sirarjev in devet vinarjev iz vse Slovenije. Iz okolice Bohinja so svoj sir predstavili Kmetija Odolnek, Agrarna skupnost Nomenj-Gorjuše, Kmetija Prangerček in Bohinjska sirarna, ki prevzema vodilno vlogo v proizvodnji sira v Bohinju.
V Bohinj je prišla predstavit svoje vino tudi Kmetijska zadruga Metlika, okoli njene stojnice je bila vselej največja gneča. Belokranjci pač znajo pridelati kakovostno metliško črnino in frankinjo.

Zgovorna Urša Višak, računovodkinja pri Kmetijski zadrugi Bled, nam je na kratko predstavila proizvodnjo blejskega sira: »V preteklosti so že delali sir v Podhomu, potem pa je tradicija zamrla. Od novega leta pa smo na trgu predstavili poltrdi mastni sir iz mleka z 22 kmetij iz okolice Bleda, kjer proizvedejo 3,5 milijona litrov mleka na leto. Del tega porabimo za blejski sir.« Urša nam je povedala, da ga v zadrugi prodajajo po 12 evrov za kilogram, drugod pa celo za 13.

Med živžavom in živahnimi napevi harmonikarja Jake, ki je postopal od štanta do štanta in vlival veselje obiskovalcem, smo srečali tudi Branka Medjo iz vasi Perniki pod Mežaklo. Pokazal nam je poslikan kolač sira.
»Sir so poslikavali že moji starši, potem pa sem še jaz poskusil in zdaj poskušam ohraniti to tradicijo.«
Povedal nam je, da imajo doma v hlevu tri krave: »Toliko, da je za veselje.« Tudi sir delajo bolj iz veselja, a to je tudi vse, kar človek potrebuje v življenju. Eden najpogostejših naslikanih motivov so gorske rože, običajno planika.

Samo in Miha Kalan iz Nomenja sta predstavljala Agrarno skupnost Gorjuše, kjer je združenih 22 kmetij. »Razdelili smo pravice, imamo skupno planino, kjer delamo sir in ga potem prodajamo. Za zdaj zelo lepo teče,« nam je povedal Samo in dodal, da imajo doma na družinski kmetiji v hlevu zdaj sedem krav.

Zelo zanimiva je zgodba Andreje in Mirka Bizanta s kmetije Malenšek iz Žleb pri Medvodah, kjer proizvajajo tako imenovano seneno mleko; redijo 25 krav in nekaj telic, ki jih krmijo izključno s senom. Zlasti po hribovskih kmetijah v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji je to dobro subvencionirana reja živine in prireja senenega mleka že več let, pri nas se šele uveljavlja. Za liter senenega mleka, ki ima resnično drugačen vonj od običajnega, za katero krave krmijo s silažo, pri Malenškovih iztržijo 1,30 evra, če pridete k njim na dvorišče, vam ga natočijo za evro.

Anica Gartner s kmetije Pr' Odolnek na Studorju je otroštvo in mladost preživela na kmetiji, nato pa se je preselila v stanovanje v bloku. A po štirih letih je šla nazaj na kmetijo: »Ni mi bilo težko, vajena sem dela in čistega zraka,« se nam je nasmehnila in ponudila košček kruha z domačim sirnim namazom. Poleg sira in surovega mleka izdelujejo salame in klobase.
S prireditvijo Praznik sira in vina se širi glas o odličnem domačem siru, svoje pa seveda pristavijo tudi vinarji, ki letos hvalijo vreme in stavijo na zelo dobro letino.