V Brežicah obnovili simbol mesta (FOTO)
Občina Brežice v spomin na 28. oktober 1941, ko je bila ustanovljena Brežiška četa z namenom, da prepreči preseljevanje Slovencev iz Posavja, oktobra praznuje svoj občinski praznik. Letošnja bera dogodkov in prireditev je bila bogata, v mesecu dni se je po različnih krajih občine zvrstilo več kot 80 prireditev, najbolj odmeven del brežiškega oktobra pa je bila gotovo sobota, ki je povsem napolnila prostor okoli Vodovodnega stolpa, simbola mesta, ki so ga zdaj povsem obnovljenega predali v uporabo in je postal ena od turističnih znamenitosti, tudi razgledna točka.
Vodovodni stolp je 46 metrov visok in je bil nekoč namenjen oskrbi prebivalcev mesta s pitno vodo, od izvzetja iz uporabe leta 1983 pa je spomenik tehniške in kulturne dediščine ter simbol tako mesta kot občine Brežice. Zgrajen je bil leta 1914 in bil poseben dosežek za Brežice, saj je bil zgrajen v času, ko takšnega stolpa za vodooskrbo niso imela niti nekatera druga večja mesta. Stolp je kot simbol Brežic upodobljen na uradnem znaku občine, v svojih logotipih in znakih ga uporabljajo številna društva in klubi. Je drugi najstarejši objekt te vrste v Sloveniji in eden od dveh v Sloveniji, drugi je vodovodni stolp v Kranju.
Vonj po županovem golažu
Slavje se je na Bizeljski cesti začelo že zjutraj, ko je najprej dišalo po praženi čebuli, kmalu pa je središče mesta objel omamen vonj po golažu, saj je potekalo tekmovanje v kuhanju te jedi. Kuhalnice so vrteli predstavniki Občinske turistične zveze Brežice ter člani turističnih društev iz Dobove, Pišec, Globokega, Črešnjic, Artič, Kapel, Velikih Malenc in Turističnega društva Zakot Bukošek Trnje. Tradicija kuhanja županovega golaža sega v leto 2012, ko so se župani iz sosednjih posavskih in hrvaških občin ter župan iz pobratenega mesta Dobrany na 2. Podjetniško-kmetijskem sejmu prijateljsko pomerili v kuhanju golaža. V letu 2015 se je v sklopu sejma ta praksa prenesla na turistična društva, pozneje pa so začeli prirejati še tekmovanje za najlepše stojnice. Med letoma 2019 in 2021 zaradi znanih razmer, ki jih je krojil koronavirus, tradicionalnega kuhanja golaža ni bilo, lani pa so se na pobudo aktivnih društev ponovno družili pri sekljanju čebule, mešanju v kotlu in dodajanju začimb.
Komisija pri ocenjevanju vedno vestno opravi svoje delo in oceni golaže ter izbere najboljši – županov golaž. Letos so jih ocenjevali Anita Zorko, Rudi Kos in Roman Baškovč. Lani je najboljšega skuhala ekipa TD Sromlje, najlepšo stojnico so imeli pri TD Velike Malence, letos pa so zmagovalci novi: najlepšo stojnico so pripravili člani Turističnega društva Kapele, najboljši golaž pa je skuhala ekipa Občinske turistične zveze Brežice. Na stojnici Ribiške družine Brežice sta se predstavljali dve ekipi, ki sta pripravili ribjo čorbo oziroma tako imenovani fiš paprikaš, s katerim so brežiški ribiči postali evropski podprvaki v kuhanju ribjih jedi.
80 prireditev in dogodkov se je zvrstilo v mesecu dni.
Za spremembo – ribja čorba
In če o golažu vemo že vse ali skoraj vse, pa je mnogim manj znan ribji paprikaš. »Slovenija je ena najbogatejših držav z vodami, a kljub temu Slovenci kar 92 odstotkov rib, ki jih pojemo, uvozimo, prav tako smo pri porabi rib daleč pod evropskim povprečjem. Če je povprečje 25 kilogramov na prebivalca na leto, pa povprečen Slovenec poje le 11,2 kilograma rib na leto. Žal ni v knjigi Okusi Posavja niti enega recepta iz ribjih jedi, čeprav imamo tu Krko in Savo, zato mislim, da je treba ribiško kulinariko dvigniti na nivo, ki si ga ta regija zasluži,« pravi Stane Omerzu, direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma ter vodja ribiškega turizma v Posavju.
»Ribja čorba je zdrava, okusna in enostavna za pripravo. Zanjo ne potrebujemo nobene maščobe, le ribe, ki imajo v mesu več maščob, to sta krap in som, dodamo pa papriko, čebulo, sol in vodo. Jed v gostilnah postrežejo s širokimi rezanci, v boljših gostilnah pa gostom dajo tudi slinček, saj gre paprika težko z obleke. Za dober ribji paprikaš je odločilna paprika. V Sloveniji je zelo težko dobiti res kakovostno, zato jo nabavljamo na meji med Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, v Baranji, kjer so proizvajalci najboljše paprike. Na Madžarskem obstaja celo red vitezov ribje čorbe, kot pri nas red vitezov vina, ko pa v Baranji poteka festival ribje čorbe, v eni noči porabijo štiri tone paprike in sto ton rib, saj ribji paprikaš sočasno kuhajo v 6000 kotličkih,« dodaja Omerzu, tudi avtor ribiškega turističnega vodnika Ribolov na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini in edini tujec, ki je na Madžarskem kdaj zmagal v kuhanju ribje čorbe, svoje znanje pa z veseljem deli med svoje kolege.
Podelili občinska priznanja
Naj na tem mestu omenimo slavnostno sejo brežiškega občinskega sveta, na kateri so podelili občinska priznanja. Priznanje občine je dobilo Kulturno društvo Drugi oder, ki v letošnjem letu praznuje deseto obletnico, prejemniki oktobrske nagrade za leto 2022 pa so: Ljudmila Ban iz Sromelj, župnik Vlado Leskovar, ki je v letu 2022 praznoval 25 let mašniškega posvečenja in 20 let vodenja Župnije Bizeljsko, ter Jožica Penič, ki ima izredne zasluge, da se v Kapelah in občini Brežice ohranjata ter predstavljata snovna in nesnovna dediščina. Zaslužna je tudi za temeljite filmske zapise snovnega, nesnovnega in jezikovnega izročila posavskih krajev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju dediščine tega prostora. Rezultati njenega delovanja presegajo meje občine in regije ter odmevajo v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Če so torej lani predali namenu obnovljeni star železni most v Brežicah, letos znameniti Vodovodni stolp, pa bodo v naslednjem letu začeli urejati razgledno točko pri Sv. Vidu nad Čatežem.
Slovenija je ena najbogatejših držav z vodami, a kljub temu Slovenci kar 92 odstotkov rib, ki jih pojemo, uvozimo.
