V Celju so se naselili zmaji (FOTO)
Tropska hiša v Celju je v manj kot dveh letih delovanja postala dom več kot 170 vrstam živali in je tako največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnogo vrst v naravi je ogroženih, tudi zlatoglavi levič (Leontopithecus chrysomelas). Celjska družina te vrste opic tamarink se je povečala že na šest članov.
Mnogo vrst živali je k nam prispelo prvič v zgodovini naše države in so na ogled vsem. Med njimi najdemo številne rekorderje živalskega sveta – največjega kopenskega mehkužca, največje pajke na svetu, orjaške škorpijone, najbolj strupeno vrsto dvoživke na svetu, največje ščurke, največjo celinsko želvo, najmanjšega evropskega glodavca, najredkejšo vrsto krokodila in mnogo drugih.
Ogroža jih krivolov
Pred nedavnim so v Tropski hiši pridobili še dva nova primata. Gre za zahodno pritlikavo marmozetko (Cebuella pygmaea), najmanjšo vrsto pravih opic na svetu, ki v naravi poseljuje območja severozahodnega amazonskega deževnega gozda. Najbolj pa so v Tropski hiši ponosni na novo razstavo oziroma izobraževalni projekt, ki so ga poimenovali Čisto pravi zmaji. »Namen tega projekta je, da ljudem približamo družino luskarjev, pred katerimi imajo predsodke,« pravi vodja Tropske hiše v Celju Simon Cirkulan in dodaja: »Trenutno imamo pri nas več kot deset predstavnikov luskarjev, ki so zaradi vpliva človeka na naravno okolje v naravi vedno bolj ogroženi. To so kameleoni, gekoni, skinki, galivase, goži, strupeni goži, kobre, varani, gadi, klopotače, modrasi in suličarke, pitoni in udavi. Številne vrste so pri nas na ogled prvič, med njimi čisto pravi zmajček – azijski vodni varan. Kot že rečeno, so luskarji ranljiva skupina plazilcev, ki jih v naravi najbolj prizadenejo izguba življenjskega prostora, lov in krivolov, nezakonito trgovanje s prostoživečimi živalmi za potrebe turizma in trga eksotičnih hišnih ljubljencev ter vnos tujerodnih vrst v njihove habitate.«
V Tropski hiši o luskarjih z več kot 30 predstavniki kač in kuščarjev izobražujejo in ozaveščajo javnost o tej skupini živali, številne redke vrste pa tudi vzrejajo. Letos so dobili naraščaj ogroženih vrst kuščarjev – dnevnih gekonov Roberta Mertensa ter rumenoglavih dnevnih gekonov. Znanstveniki so luskarje, ki so največji rod plazilcev z več kot 10.900 vrstami, glede na sorodnost, umestili v več skupin. Najbolj znani so kače (Serpentes) in kuščarji (Lacertilia), manj znani pa kolutniki (Amphisbaenia). Prav te živali so v zgodovini burile domišljijo ljudi in jih navdihovale pri snovanju različnih pripovedk, ljudskih izročil in pravljic o zmajih.
Pred plenilci na drevo
»Vsak pozna zmaje kot mitološka bitja oziroma pošasti, ki so jih ljudje po vsem svetu v zgodovini povezovali z dobrim ali slabim. Njihov videz se glede na izvor razlikuje, vsem pa sta skupna luskasta koža in videz plazilca s krili, ki leže jajca,« razloži Cirkulan.
Azijski vodni varan pa je prilagojen življenju na kopnem, odlično tudi pleza in plava. Varani pogosto pobegnejo na drevo pred plenilci, pri tem pa jim odlično služijo močne noge in kremplji. Rep uporabljajo za lovljenje ravnotežja pri hoji in teku, z njim dobro plavajo ali se branijo pred plenilci. Pri plenjenju in obrambi uporabljajo močne čeljusti, zobe in kremplje. Poseljujejo topla območja Azije, Afrike in Oceanije. Njihovo telo je dolgo od 20 centimetrov do tri metre, prepoznamo pa jih po daljšem vratu, močnih nogah in ostrih krempljih. Veliko ljudi se luskarjev, predvsem kač, boji in do njih goji neutemeljene predsodke, zato jih zaradi strahu v naravi preganjajo ali celo pobijajo. Veliko luskarjev je že izumrlo, zato so nekatere redke vrste vključene tudi v mednarodne vzrejne programe za preživetje vrst.
