V cerkvi našli 150 starodavnih grobov v nadstropjih

ZAGORJE OB SAVI – V Čemšeniku, hribovski vasici nad Zagorjem ob Savi in Izlakami, so arheologi v cerkvi Marijinega vnebovzetja med sanacijskimi deli zaradi plazenja odkrili nekaj izjemnega. Pod tlemi v notranjosti cerkve so našli ostanke starih svetišč in naselbin ter veliko grobov. Posmrtni ostanki so zelo dobro ohranjeni zaradi mikroklime, ki je preprečevala hiter razkroj.
Najprej je v Čemšeniku in okolici završalo, češ da so med obnovitvenimi deli v cerkvi pod tlemi naleteli na 500 let stare ostanke odraslega človeka in dojenčka. Sčasoma pa se je pokazalo, da je najdišče precej bogatejše in tudi starejše – 3000 let ali še več.
»Pravzaprav se je vse skupaj začelo s pobudo krajanov za obnovo cerkve pred kakšnimi 15 leti. Bila je v čedalje slabšem stanju, zato smo povabili statika in za sodelovanje prosili tudi zagorsko občino. Naročila je raziskovalne vrtine, ki so potrdile plaz kot glavni vzrok za stanje. Rezultati so pokazali, da gre za premikanje osem milimetrov na leto,« nam pripoveduje ključar cerkve Oto Kolenc. Gradbeni inšpektor je zaradi nevarnosti izdal odločbo o prepovedi uporabe objekta.

»Zadnji dve leti je cerkev tako zaprta in za svoje delo uporabljamo prostore v župnišču, ki smo jih preuredili in opremili,« doda Kolenc. Ureditev ceste, podpornega zidu in zemljišča okoli cerkve ter pokopališča je stvar občine in države. Občina ima velike zasluge za projekt v treh fazah predvsem s finančnega vidika. »Ena faza je oporni zid okoli cerkve. Gre za pilote, dolge 12 metrov s premerom 80 cm. Druga stvar je izdelava drenažnih vrtin nad cerkvijo, da se voda izpod cerkve spravi ven in drugam. Tretja stvar pa je urejanje meteornih voda, ko so se te skupaj s kanalizacijo speljale z območja plazu. Odvodnjavanje okrog cerkve je narejeno. Voda je glavni problem, ne toliko zaradi kakšne plesni, ampak predvsem ker s sabo odnaša zemljo in pesek in se posledično teren poseda,« pojasni. Cerkev kot objekt pa je poseben, ločen projekt. Župnija sodeluje s škofijo, veliko pomagajo tudi krajani.

Odkritje zaradi plazu in govoric

Sanacijska dela so pripeljala do nenavadnega odkritja. Govoric, da je pod tlemi cerkve grobnica, zapisi ali dokumenti ne potrjujejo, toda veliko listin je zgorelo, ko je zgorel farovški hlev. »Ko smo se lotili obnove cerkve, smo nekega dne rekli, da bi morda pa le malce poskusili preveriti, ali sploh in kaj utegne biti na teh starih govoricah. Z aparaturami smo najprej iskali, ali je pod tlemi cerkve in zemljo res kakšen prostor, a ga niso zaznale, ker ni bil votel. Zato smo na nekaj mestih fizično prevrtali tla v neko globino in tako našli eno od grobnic, zasuto z gradbenim materialom. Ko smo odkrili posmrtne ostanke, smo se obrnili na zavod za kulturno dediščino in ta je predpisal raziskavo,« pojasni Kolenc.

Arheologi so našli večje število skeletov, ugotovili pa tudi, da sedanja cerkev še zdaleč ni prva na tem mestu. Sedanja ima na zvoniku letnico 1752 (takrat so zvonik dvignili za tri metre), ne ve pa se zagotovo, kaj ta letnica pomeni. Najstarejša pisna omemba cerkve je iz 13. stoletja.

 »Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predpisal arheološka izkopavanja in ta so prinesla presenetljiva odkritja. Domačini so že vedeli za obstoj grobnice v osrednjem delu cerkvene ladje in kostnice v zvoniku. Zato so bili zelo navdušeni nad odkritjem še ene grobnice v prezbiteriju, ki je bila zanje pravo presenečenje. Arheologe pa so najbolj presenetili zgodnjesrednjeveški slovanski grobovi in ostanki prazgodovinske naselbine,« o odkritju pove arheologinja dr. Vesna Merc, ki vodi raziskave in izkopavanja v čemšeniški cerkvi.

Dosedanja dela so razkrila obstoj dveh kamnitih obokanih novoveških grobnic, kamnitega zidanega groba in večfazno srednjeveško in novoveško grobišče ter več gradbenih faz cerkve. Doslej so izkopali kar 150 grobov. Začetek pokopavanja sega v zgodnji srednji vek, verjetno že v 10. stoletje, kar nakazujejo lega in usmeritev najstarejših grobov ter pripadajoči nakit. Poslednja počivališča prednikov so postavljena tudi navpično, v nadstropjih. Posebnost najdišča je posebno ugodna mikroklima, zaradi katere so ohranjeni organski ostanki, kot so tekstil, usnjeni čevlji, leseni predmeti in krste v mlajših grobovih in v grobnicah, kar je upočasnilo delo arheologov na terenu. Posebno imenitni so naglavni okrasi v otroških in ženskih grobovih v severnem delu cerkvene ladje, ki so bili izdelani iz bronastih in zlatih žičk.

»Odkritja so zelo pomembna za zgodovino in dediščino celotnega Zasavja. Odkritje masivnih temeljev prvotne cerkve iz časa začetkov krščanstva na slovenskih tleh in zgodnjesrednjeveških grobov pa pomeni pomembno odkritje v širšem slovenskem prostoru,« doda doktor Merčeva. Izkopavanja se počasi zaključujejo, sledila pa bosta intenzivna obdelava in konserviranje odkritega gradiva.