V domovino se je vrnilo 4 tisoč Slovencev, a se jih je odselilo 5600: kam odhajajo?

V Slovenijo se je lani priselilo 4031 državljanov Slovenije in 29.908 tujih državljanov, hkrati se je odselilo 5627 slovenskih in 16.784 tujih državljanov. Selitveni prirast je tako znašal 11.528 oseb. Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo 33.939 prebivalcev, iz nje pa se jih je odselilo 22.411. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za pet odstotkov, število odselitev pa povečalo za sedem odstotkov. Selitveni prirast je upadel za 21 odstotkov, saj se je priselilo 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen

Priselilo se jih je 4031 oz. devet odstotkov več kot v letu 2022, odselilo pa 5627 oz. 12 odstotkov več. Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 25. leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine - v Slovenijo se jih je priselilo 6000 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Kam odhajajo Slovenci?

Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija (20 odstotkov) in Avstrija (18 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija.

Kar 40 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov pa se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, pogosto so prišli še s Kosova, iz Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine.

Dobra petina odseljenih državljanov Slovenije je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Hrvaška in Švica.

Notranjih selitev je bilo medtem manj, kažejo statistični podatki

Lani je bil registriranih 110.720 sprememb naselja prebivališča znotraj države, kar je 16 odstotkov manj kot leto prej. Od prebivalcev, ki so prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je 81 odstotkov preselilo v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 88.000 državljanov Slovenije in 23.000 tujih državljanov. Skoraj polovica med njimi je bila starih med 20 in 39 let.

Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo štiri odstotke prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med njimi se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.