V Dražgošah odmevale partizanske pesmi

V Dražgošah je včeraj pri spomeniku NOB potekala spominska slovesnost ob 83. obletnici tridnevnega boja Cankarjevega bataljona, kakor tudi za 41 nedolžnimi domačini, nad katerimi se je okupator po umiku partizanov na Jelovico kruto znesel. Vasica je povsem običajna, a ima grozljivo preteklost, saj jo je okupator požgal in dobesedno zravnal z zemljo, 81 domačinov je sovražnikova soldateska poslala v koncentracijska taborišča in pregnanstvo.

Za veselo razpoloženje sta poskrbela domača glasbenika.

Že v jutranjih urah je iz zvočnikov odmevala partizanska pesem, da jo je bilo slišati daleč naokoli. V vas so se zgrinjale množice, ki spoštujejo partizanski boj, saj brez njega ne bi bilo niti svobodne in demokratične Slovenije. Dražgoškim žrtvam se je poklonila tudi delegacija iz hrvaške Lipe v občini Matulji, ki jo je konec aprila leta 1944 doletela približno enaka usoda kakor Dražgošane. Tam je nemški okupator med vojno pobil 269 vaščanov, med katerimi je bilo 121 otrok.

V imenu predsednice države Nataše Pirc Musar je venec h kostnici položila garda Slovenske vojske.

Prostovoljno gasilsko društvo Dražgoše je ljudem ponudilo tople napitke, tudi kaj za pod zob se je našlo. Praznično je bilo na stojnici pri križišču pod tamkajšnjo osnovno šolo, kjer sta za veselo razpoloženje poskrbela gasilca s harmoniko in kitaro, humanitarke pa so zbirale prostovoljne prispevke za nakup zdravila za malega Matica.

Številni so z denarnimi prispevki pomagali malemu Maticu za nakup zdravila.

Več kakor 800 ljudi se je udeležilo osem pohodov, ki so jih organizirala domoljubna društva. Pohoda po poti Cankarjevega bataljona, ki se je začel v soboto ob polnoči v Valterskem Vrhu v Poljanski dolini, se je udeležil tudi poslanec državnega zbora in zgodovinar Martin Premk. Povedal je, da je bila noč mrzla, pot pa trda, da so šli kot ena partizanska enota in za nekaj ur na svoji koži oziroma podplatih občutili nekdanje marše pripadnikov legendarnega bataljona. Premk je prepričan, da spomina na partizanski boj nihče ne more preprečiti, zato ni bojazni, da bi šla epopeja slovenskega odporniškega gibanja v pozabo. Jože Pečelin iz Cerkelj ob Krki se ob tej priložnosti ni udeležil nobenega pohoda, je pa zadovoljen, da mu je končno uspelo priti v Dražgoše in občudovati mogočen partizanski spomenik.

Jože Pečelin je pri 70 letih prvikrat obiskal Dražgoše.

Nasmejani poslanec Martin Premk po prehojeni poti

»Poznam zgodovino tega kraja in končno sem tukaj. Moj oče je bil partizan in presneto dobro vem, kdo je bil na pravi strani. Rodoljube je treba spoštovati,« je dejal Pečelin.

Slovesnost se je začela točno opoldne. Slavnostna govornica Urška Klakočar Zupančič je izpostavila pogumen upor partizanov Cankarjevega bataljona. Dejala je, da Dražgoše simbolizirajo upor proti strahovladi, da so tudi simbol trpljenja. Bitka je trajala od 9. do 11. januarja 1942, v bojih je padlo devet partizanov, 41 domačinov je okupator postrelil. »Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi, in tistih, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli relativizirati ali opravičevati,« je med drugim dejala govornica.

Med vojno so bile izropane in požgane.

H kostnici padlih partizanov in pobitih domačinov so vence položile številne delegacije. V imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar je to storila garda Slovenske vojske. Zbrane je na 68. spominski prireditvi nagovoril tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Marijan Križman. Prireditve so se udeležili ministri, poslanci, nekdanji predsednik republike Milan Kučan in tudi edini še živeči udeleženec igmanskega marša Albin Pibernik.