V društvu predsednica, na televiziji gospodarica Kmetije (FOTO)
»V zadnjih dveh letih smo pridobile precej mladih članic. Prišle so predvsem tiste, ki se zanimajo za kulinariko. Bile smo in ostale ključni gradnik podeželja,« Nada Zorec ne skriva navdušenja ob misli na 360 članic, ki so pred tedni prišle k Lovski koči Veliki Gaber. Bil je njihov dan, njihov praznik. Društvo podeželskih žena Tavžentroža Trebnje, ki deluje na področju združevanja žena in deklet na podeželju, je slavilo 50 uspešnih let. Od tod in ondod so prihajale kmetice in žene podeželja, ki so želele seči v roke slavljenkam.
360 žensk povezuje društvo Tavžentroža.
»V društvu držimo skupaj, ne prepiramo se, strpne smo druga do druge. Znamo prisluhniti druga drugi. Znamo se boriti zase, za naše pravice in proti nasilju nad ženskami. Res smo povezane. Vemo tudi to: 360 žensk pomeni 360 različnih glav. Predvsem smo zbrane in povezane z nalogo, da ohranjamo kulinariko, podeželje in tradicijo. Da to prenašamo na mlade rodove. Skrbimo pa tudi zase, rade kam gremo, se izobražujemo,« razgrne poslanstvo Zorčeva, od leta 2017 tudi predsednica društva. Daleč naokoli so znane po razstavi kruha, letošnja januarska je bila že 10. po vrsti.
Zbrane in povezane z nalogo, da ohranjajo kulinariko, podeželje in tradicijo.
Začetki društva segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Takrat je vizionarski Slavko Nemanič, vodja Kmetijske zadruge Trebnje, predhodnice današnje Kmetijske zadruge Trebnje-Krka, začel povezovati ženske s podeželja. To so bili časi, ko so bile prepuščene same sebi, nosile pa so velika bremena: bile so kmetice, mame, gospodinje. Da bi bile kos izzivom, so se začele povezovati v krajevne odbore; leta 1974 so ustanovili odbore v Dobrniču, Veliki Loki, na Trebelnem, v Knežji vasi, Šentrupertu, Trebnjem, Velikem Gabru in Selih pri Šumberku, leto za tem še na Mirni in v Mokronogu.
Za vse članice teh odborov so tedaj pripravili izobraževanja, seminarje, ekskurzije. »Taka izobraževanja, tudi kuharski in šiviljski tečaji, so bila včasih zelo pomembna, tako smo se povezale in organizirale. Z nami je bila krasna učiteljica Amalija, ki je zmogla vse in nas učila,« se začetkov spominja Marija Terlep, danes ima 90 let, prihaja pa iz kraja Sela pri Šumberku. Leta 1996 je bil sprejet zakon o društvih, ki je dal osnovo, da se posamezni odbori povežejo v Društvo kmečkih žena Trebnje. V nadaljevanju je v ime društva prišlo še ime rožice tavžentrože. »To je roža, ki raste v hribih na skromni podlagi in se ves čas bori. Predvsem pa je zdravilna, vsestranska. Take smo tudi me podeželske žene,« Zorčeva razloži ime društva.
Sedmo sezono v šovu
»Zelo sem počaščena, da stojim na tem mestu, pred tako velikim društvom, ki igra pomembno vlogo že 50 let. Tu so zbrane požrtvovalne, delavne in marljive gospe. Kar počnemo, delamo zavzeto. Gremo naprej novim zmagam naproti,« še pristavi predsednica, ki ji energije ne zmanjka. Marljiva, delavna, odločna, dosledna. Članice jo spoštujejo, ona pa njih.
Nada Zorec je 65-letna upokojenka, rojena na kmetiji. Potem ko je leta 2017 postala predsednica društva, je kmalu sledil klic s televizije POP TV. »Iskali so kako članico, kmetico, ki bi sodelovala v resničnostnem šovu Kmetija. Nisem privolila v to, da bi kar delila kontakte. Saj veste: vsak ima svoj pogled in pomislek glede te oddaje. Pa me je potem gospa s POP TV vprašala, ali bi pa jaz sodelovala. Pa sem rekla, da jaz pa nisem dobra za nič drugega kot za komandiranje. To rabimo, je odvrnila, in tako sem pristala v oddaji!« se spominja svojih začetkov v resničnostnem šovu. Zdaj je tam že sedmo sezono!
Pravijo, da bi jih morala bolj kaznovati, a bi bili lahko moji vnuki, pa sem bolj mila z njimi.
»Izkušnja je lepa, prijetna, to moraš preprosto doživeti. Rada sodelujem s to produkcijsko ekipo. Na kmetiji sem gospodarica; delim delo, ocenjujem, tudi kaznujem. Saj pravijo nekateri, da bi jih morala bolj kaznovati, a po drugi strani so stari toliko, da bi bili lahko moji vnuki, pa sem bolj mila z njimi,« nadaljuje Nada, ki je s kmetijo povezana od otroštva, ki ga je preživela v Podkumu v Zasavju. Ljubezen in življenje sta jo pripeljala na kmetijo v Zagorico pri Velikem Gabru: imajo veliko kokoši in vinograd. Rada ima folkloro, ples in petje, z zborom Tavžentroža je tudi zapela ob jubileju društva.
Tavžentrožice kujejo načrte za leto 2025: januarja bodo pripravile ocenjevanje kruha, kmalu za tem pa odhajajo na križarjenje. Kar 220 je že prijavljenih, veselijo se odhoda. Lani so bile v Grčiji, prihodnje leto pa nameravajo na drug konec Sredozemlja. Možje in partnerji jih bodo pogrešali. »Izborile smo si svoj jaz. Pri hiši podpiramo vsaj tri vogale. Če nas teden dni ne bo, se tisti preostali vogal ne bo podrl,« v svojem slogu pove Nada Zorec, ki je na slavnostni prireditvi dobila šopek, ki so ji ga v zahvalo podelile članice društva. »V tem šopku ste ve. Z največjim veseljem in hvaležnostjo sem ga sprejela. S takim veseljem pa bi ga podarila naprej. Podarjam ga ge. Amaliji Zore, ki je z 99 leti naša najstarejša članica, ki se vse življenje, tudi danes – zato je ni z nami –, bori na skromni mali kmetiji,« je sklenila predsednica in gospodarica.