V dvesto letih smo zamenjali devet valut

Kot napovedujejo v NLB, naj bi prihodnjo pomlad v Čopovi ulici 3 v Ljubljani dobili Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. Na kratko: predstavil bo bančno dediščino od leta 1820 do danes.

NLB ima v lasti bogato kulturno dediščino. »V preteklosti smo z rednim odkupovanjem del podpirali produkcijo, razvoj in promocijo slovenske likovne umetnosti ter tako ustvarili obsežno Umetniško zbirko slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja. Ohranili smo številne z denarjem, bančništvom in bančnimi praksami povezane predmete ter s tem ustvarili za Slovenijo edinstveno bančno muzejsko zbirko. Obe zbirki je ministrstvo za kulturo zaradi izjemnega pomena za državo leta 2018 razglasilo za nacionalno bogastvo Republike Slovenije.«

Aprila letos je bil ustanovljen NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine Ljubljana, skrajšano NLB Kulturna dediščina, ki je v stoodstotni lasti NLB, d. d., in je član NLB Skupine. Sedež zavoda je v Ljubljani na Čopovi 3. Zavod NLB Kulturna dediščina bo skrbel za zbirki kulturne dediščine banke, ju dopolnjeval z nadaljnjimi odkupi del in ju predstavljal širši javnosti. Upravljal bo Muzej bančništva Slovenije, kjer bo predstavljena zbirka bančnih in z banko povezanih predmetov, upravljal pa bo tudi umetnostno galerijo, kjer bo predstavljena Umetniška zbirka slovenske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.

Z ustanovitvijo in financiranjem delovanja zavoda bo NLB kot družbeno odgovorna finančna institucija svojo kulturno dediščino kot del svetovne kulturne dediščine ne samo varovala in ohranjala, ampak jo bo tudi nadgrajevala, dopolnjevala, interpretirala in predstavljala širši javnosti. S tem prispeva h globalnemu znanju in vedenju o bančni stroki ter družbenemu razvoju pa tudi k individualni identiteti in graditvi kolektivne identitete.
 

Zamenjali devet valut

Bankarium, muzej, ki nastaja pod okriljem NLB, bo vsem, ki jih ta tema zanima, predstavil bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes. Razstava se bo začela z multimedijskim uvodom v bančništvo, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali, kako se je vse skupaj začelo. Multimedijski uvod vas bo popeljal skozi šest obdobji razvoja denarja in bančništva po svetu in pripeljal v čas, ko se bančništvo razvije tudi na Slovenskem.


Prvi del 200-letnega pregleda bančne zgodovine govori o denarju (v tem obdobju smo na prostoru današnje Slovenije zamenjali devet valut) in finančnih institucijah – hranilnicah, kreditnih zadrugah in bančnih delniških družbah. Razdeljen je v štiri zgodovinska obdobja, in sicer 1820–1941, ko gre za čas vzpostavljanje bančništva, 1941–1945 (vojna, okupacija in upor), 1945–1989, kjer gre za obdobje socialističnega bančništva, in od 1990 naprej. Posebno izpostavljene bodo tudi ključne osebe slovenskega bančništva.

V drugem delu boste spoznali bančne prakse. Njihov razvoj bodo obiskovalcem približali s primerom bančnih okenc. Pokukali boste lahko za njih v času secesije, socializma in danes. Vstopili boste v še pred kratkim delujoč trezor, si ogledali sefe, notranjost bankomata in se potopili v svet virtualne resničnosti bančne digitalne transformacije.

Osrednji del muzejskega prostora bo namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. V t. i. finančnem labirintu boste spoznali osnove upravljanja osebnih financ ter se na igriv način soočili s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami.
 

Po hranilnik v muzejsko trgovino

Muzej bančništva Slovenije bo imel, tako kot vsi pravi muzeji, tudi svojo muzejsko trgovino. V njej želijo obiskovalcem ponuditi serijo bančnih izdelkov in drugih uporabnih predmetov, povezanih z denarjem, na primer hranilnike, denarnice, turistične bankovce in čeke, mape za shranjevanje računov in pripomočke za vodenje osebnega proračuna, ki bodo izražali sodobnost in vrhunsko estetiko slovenskih kreativcev.

»Podjetnike, proizvajalce, oblikovalce, obrtnike vabimo, da z nami soustvarijo muzejsko trgovino Bankariuma in do 10. oktobra 2020 pošljejo svoje predloge. Ob odprtju Bankariuma bo tako obiskovalce na prodajnih policah muzejske trgovine pričakalo 30 najbolje ocenjenih izdelkov,« so povedali v NLB.

»Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, naj bi po načrtih odprli spomladi 2021. Do takrat imamo dovolj časa, da spodbudimo kreativni potencial slovenskih podjetnikov, kreativcev, obrtnikov. V zameno jim ponujamo nov prodajni kanal in možnost, da njihovi izdelki postanejo tudi eno od promocijskih daril NLB Skupine. Morda bo ravno kateri od teh izdelkov zamenjal našo legendarno pikapolonico,« je razložila Irena Čuk, direktorica zavoda NLB Kulturna dediščina.