V DZ predlog za spremembo volilnih okrajev

Skupina poslancev iz vrst SDS, SMC in Desusa je s prvopodpisanim vodjem poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem v državni zbor vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, ki spreminja meje volilnih okrajev. Spremembe skupno zadevajo 15 volilnih okrajev. Zakon bodo predvidoma obravnavali po skrajšanem postopku.

Vložitev predloga novele je bila pričakovana po tistem, ko je prejšnji teden propadel še drugi poskus spremembe krovnega volilnega zakona, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Predlog za spremembe meja volilnih okrajev je nastal v sodelovanju koalicije in ministrstva za javno upravo, pod predlogom pa so podpisani poslanci SDS, šest poslancev SMC in štirje poslanci Desusa.

NSi ni med predlagatelji

Najbolj sta spremembam meja volilnih okrajev naklonjena SDS in Desus, medtem ko sta SMC in NSi nazadnje podprli ukinitev volilnih okrajev. A ker ta poskus ni uspel, je pričakovati njuno prizadevanje za uresničitev ustavne odločbe po drugi poti. Poslanci NSi sicer v skladu z napovedjo pod predlog zakona za spremembe meja volilnih okrajev niso podpisani.

Kot je navedeno v predlogu, se v skladu z ustavno odločbo volilni okraji spremenijo tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v ostalih petih volilnih enotah. Znotraj teh predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih.

Po veljavni zakonodajni ureditvi je razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9.214 prebivalcev) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalcev) 1 : 3,73. Po predlaganih spremembah pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1 : 2,7.

Preseganje kriterija 1 : 3 neustavno

Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka, pojasnjujejo v predlogu zakona. Predlagatelji navajajo, da so pri pripravi zakona upoštevali tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je kot ustavno dopustno razmerje med volilnimi okraji določilo razmerje 1 : 3, če se spoštuje načelo geografske zaokroženosti in druge značilnosti volilnega okraja. Z novo odločbo pa je ustavno sodišče odločilo, da je neustavno preseganje kriterija 1 : 3, če niso izpolnjeni kriteriji geografske in druge povezanosti, so pojasnili.

Za sprejetje zakona o volilnih enotah je potrebna navadna večina v državnem zboru, medtem ko je bila za spremembo krovnega volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina. Podprlo pa jo je 55 poslancev, torej pet premalo. Sprememba volilne zakonodaje je potrebna, ker je ustavno sodišče ugotovilo njeno neustavnost v delu, kjer določa volilne okraje, saj je med njimi prevelika razlika. Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče za uveljavitev njegove odločbe, je sicer potekel danes.

V vsakem primeru bo torej državni zbor z implementacijo ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik republike Borut Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v državni zbor po 21. decembru »ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti«.