Se še spomnite Ivana Krambergerja? V filmu povezana oče in sin
»Ne vem, kje sem bila, ko so ga ubili,« je tik pred premiero svojega najnovejšega dokumentarnega filma Beli bojevnik v črni obleki pomišljala režiserka Maja Weiss.
In ko se je v polni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma že čez nekaj trenutkov le zavrtela filmska projekcija, je marsikomu odleglo. Še najbolj pa režiserki in glavnemu liku Ivanu Krambergerju ml. Star je bil namreč komaj šest let, ko so mu ubili očeta in znamenitega dobrotnika iz Negove, ki se je potegoval za mesto predsednika novonastale države in doživljal preveliko podporo naroda.
Ivan je obudil očeta
Svojega očeta je Ivan izgubil v prvem in doslej edinem političnem atentatu v samostojni Sloveniji 7. junija 1992, in sicer na njegovem predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu. O enem najbolj temačnih dogodkov v slovenski zgodovini še danes ne vemo veliko, še več, na ta dogodek smo že skoraj pozabili. Ivan ml. je zato začel že kmalu ugotavljati, da je zgodovina »malo potvorjena in da so na enega človeka preprosto pozabili«. Pozabili so na njegovega očeta. Zato je sklenil, da ga obudi ter o njegovi vlogi in vplivu na osamosvojitev Slovenije napiše magistrsko nalogo. Je namreč tik pred zagovorom na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze.
To pa je bilo tudi izhodišče dokumentarnega filma, ki je doživel premiero. Na platnu je lahko publika videla dvojni portret, sina in očeta Ivana Krambergerja, in sicer v žanru raziskovalnega dosjeja, v katerem sin Ivan raziskuje očetov vpliv in vlogo na osamosvojitvene procese v Sloveniji, le s to razliko, da je to pot raziskoval s pomočjo intervjujev in preiskovanjem bogatega arhivskega gradiva kar pred kamero. Intervjuval je slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino.
Režiserka in priznana avtorica dokumentarcev Maja Weiss je sicer že zdavnaj ugotovila, da nimamo prav nobenega pametnega filma o Krambergerju. Zato je že pred desetimi leti stopila v stik z Ivanom ml. ter mu predlagala, da njegovega očeta s pomočjo filmske umetnosti oživita. Pa sta bila na filmskem skladu leta 2014 zavrnjena. Ko sta bila zatem še drugič, je njuna želja za nekaj let splahnela. Vse dokler ni aprila letos, ob 30-letnici naše samostojnosti, prišel razpis, ki je bil pravzaprav kot naročen – za najhitreje izpeljani dokumentarec v karieri Maje Weiss. Glede na to, da je prišla dokončna potrditev šele 2. septembra, so bili do premiere le še pičli trije meseci …
Tega bodo še ubili
Maja Weiss se Ivana Krambergerja spominja iz svojih študentskih let. Prvič ga je videla na Tromostovju. Njen drugi stik z njim pa je bil že filmski. »Bojan Labović, scenarist in režiser, je leta 1988 naredil dokumentarec meseca To je moja prva knjiga,« se je spominjala. Labovićeva upodobitev Ivana Krambergerja ni bila le preprost opis življenja in dela dobrotnika iz Negove, režiser je poskušal s to pripovedjo odgovoriti predvsem na vprašanje, zakaj vzbuja Kramberger tolikšno pozornost in kdo je pravzaprav ta človek, ki bdi nad zavrženimi in ubožnimi. »Labović ga je montiral na 16-mm film v prostorih RTV. V vzporedni montaži sem takrat montirala Umiranje voda, moj prvi zunajštudijski dokumentarni feljton, 25-minutni film o onesnaženju voda v Sloveniji. In že takrat me je prevzel ta Krambergerjev glas. Ničkolikokrat sem šla pokukat v sosednjo montažo. Moram reči, da je Kramberger resnično štrlel iz sive povprečnosti našega socializma. Bil je nekakšen misijonar novih časov, kar se bo lepo videlo tudi v Belem bojevniku v črni obleki.«
»Ne vem, kje sem bila v času, ko so ga ubili,« je še enkrat ponovila. »Vem pa nekaj, kar sem Ivanu ml. ne nazadnje tudi povedala, in sicer da je v času druge volilne kampanje leta 1992 vladalo zatohlo ozračje, še dobro se spomnim dveh ekstremov, ki sta se nanašala prav na Ivana Krambergerja in na njegove iskrene govore, prvič, 'ta pa ja ne bo naš bodoči predsednik', in drugič, 'tega bodo še ubili' …«
Atmosfero, ki je napovedovala, da se bo zgodilo nekaj najhujšega, je lahko Maja Weiss podoživela tudi v času, ko je dograjevala svoj zadnji dokumentarni film, ki s serijo Krambergerjevih govorov in posnetkov iz parlamenta izvrstno ujame prav čas pred umorom. Dokumentarec se prav zato v enem delu prelevi v kriminalko, ki traja 13 minut in obravnava samo umor, o čemer spregovorijo različni ljudje, takratna sodnik in državni tožilec, morilčev odvetnik ter kriminalist na terenu, bil je to Franc Kangler. Tudi njemu so 30 let pozneje zastavili isto vprašanje: »Ali še vedno menite, da je storilec pravi?«
Samo tedanji notranji minister Igor Bavčar, ki je še vedno v zaporu, se ni odzval povabilu k sodelovanju v dokumentarnem filmu, ki razčiščuje našo travmatično in zamolčano preteklost ter opravi izjemno pomembno nalogo, ki bo Ivanu Krambergerju ml. pa tudi našemu narodu pripomogla k jasnejši prihodnosti.
Nastopajoči na premieri
Večina nastopajočih (Ivan Kramberger ml., Marijan Bauer, Igor E. Bergant, Ivan Bukovnik, Zlatan Čordić - Zlatko, Marko Demšar, Zlatan Dežman, Andrej Fišinger, Petra Greiner, Janez Janša, Boris Jaušovec, Jelko Kacin, Franc Kangler, Ninna Kozorog, Boris Krabonja, Jože In Ludvik Kramberger, Boris In Bogdan Kramberger, Tomo Križnar, Igor Kršinar, Milan Kučan, Bojan Labovič, Feri Lainšček, Jernej Letnar Černič, Boris Marčič, Marijan Močivnik, Elena Pečarič, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Jože Pirman, Dimitrij Rupel, Karolina Starovasnik, Marcel Štefančič Jr., Lojze Veberič, Vlado Paveo, Maja Weiss, Dušan Zagorc, Ali Žerdin, Joco Žnidaršič, poslanke in poslanci Državnega zbora RS ter sopotnice in sopotniki Ivana Krambergerja) se je odzvala vabilu in prišla na včerajšnjo premiero.
