GRAD FUŽINE
V fužinskem gradu arhitekturni muzej
Grad Fužine stoji ob Ljubljanici na jugovzhodnem delu slovenske prestolnice; ime je dobil po fužinah, obratih za predelavo železa, ki so bili v njegovi okolici.
Odpri galerijo
Grad Fužine iz zraka Foto: Primož Hieng
Postavitev gradu sta financirala Vid Khisl in njegov sin Janž. Družina Khisl je z Bavarskega prišla leta 1519. Bili so podjetni in so hitro obogateli kot lastniki kovačij, fužin, mlinov, steklarne, papirnice in suknarne. V sredini 16. stoletja so postali plemiči von Kaltenbrunn, leta 1590 pa pridobili naziv baroni. Prijateljevali so s Primožem Trubarjem in Jurijem Dalmatinom ter prvim tiskarjem v Ljubljani, Janezom Mandelcem.
Dvorec je bil zgrajen na levem bregu Ljubljanice, ob lesenem mostu med letoma 1528 in 1557 v renesančnem slogu. Na tem delu je reka ustvarila brzice in naravni jez, in ta je služil delovanju mlina.
Med lastniki gradu v 19. stoletju je bil gospodarstvenik Fidelis Terpinc, na dražbi ga je kupil 27. junija 1825. Na vse mogoče načine si je prizadeval za dvig domače industrije, saj je bil med drugim tudi ustanovitelj vevške papirnice. Po njegovi smrti leta 1875 je gospostvo Fužine vodila njegova vdova in se izkazala za dobro gospodarico. Terpinčeva sta v zakonu posvojila Emilijo Garčevo, in ko se je ta poročila z Ivanom Alfonzom Baumgartnerje, je za doto prejela grad.
Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice; deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine in grajski kompleks sta bila leta 1984 razglašena za kulturni spomenik in spomenik oblikovane narave. Obnova gradu se je začela leta 1990 po načrtu Petra Gabrijelčiča. Od leta 1992 je namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Arhitekturni muzej je osrednja slovenska muzejska ustanova za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Zbirke obsegajo okoli 150.000 različnih predmetov, kot so načrti, skice in modeli zgradb, razno pohištvo, plakati, druge tiskovine in fotografije. Primož Hieng
Dvorec je bil zgrajen na levem bregu Ljubljanice, ob lesenem mostu med letoma 1528 in 1557 v renesančnem slogu. Na tem delu je reka ustvarila brzice in naravni jez, in ta je služil delovanju mlina.
Vhod v grad Foto: Primož Hieng
Med lastniki gradu v 19. stoletju je bil gospodarstvenik Fidelis Terpinc, na dražbi ga je kupil 27. junija 1825. Na vse mogoče načine si je prizadeval za dvig domače industrije, saj je bil med drugim tudi ustanovitelj vevške papirnice. Po njegovi smrti leta 1875 je gospostvo Fužine vodila njegova vdova in se izkazala za dobro gospodarico. Terpinčeva sta v zakonu posvojila Emilijo Garčevo, in ko se je ta poročila z Ivanom Alfonzom Baumgartnerje, je za doto prejela grad.
Fužinski grad v Valvasorjevih časih
Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice; deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine in grajski kompleks sta bila leta 1984 razglašena za kulturni spomenik in spomenik oblikovane narave. Obnova gradu se je začela leta 1990 po načrtu Petra Gabrijelčiča. Od leta 1992 je namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Stavbo je začel leta 1528 graditi Vid Khisl.
Arhitekturni muzej je osrednja slovenska muzejska ustanova za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Zbirke obsegajo okoli 150.000 različnih predmetov, kot so načrti, skice in modeli zgradb, razno pohištvo, plakati, druge tiskovine in fotografije. Primož Hieng
