V gledališču Žiga spoznal žensko svojega življenja (FOTO)

Prav v noči z vroče sobote na že nekoliko ohlajeno nedeljo so številni igralci, pevci in glasbeniki ter tehnično osebje in drugi ob bučnem aplavzu občinstva sklenili premiero letošnje osrednje gledališke predstave 22. poletnega kulturnega festivala na Studencu pri Domžalah.

Režiser in duša studenškega kulturnega dogajanja Lojze Stražar je letos izbral prav posebno delo, tudi s spominom na lansko Jurčičevo leto, to je pisateljevega Desetega brata, ki ga je dramatiziral Davorin Petančič.

Veseljaki pri Obrščaku FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

»Jurčičev roman je izjemna zgodba, ki je številnim dramaturgom in režiserjem predstavljala velik izziv,« je po premieri povedal Stražar. »Mnogi so se ga lotili na različne načine. Vsekakor pa je zgodba hvaležna za uprizarjanje na ljudskih odrih, ki združujejo tako ljubiteljske kot poklicne igralce. Tudi na našem odru je tako. Priredba vključuje veliko glasbe, petja in drugih prvin, ki jih lahko vključimo na oder. Ena od sprememb je, da igralci ne bodo govorili v narečju, saj je namen uprizoritve tudi, da obudimo pripadnost deželi, v kateri živimo. Čeprav smo Desetega brata na oder postavili z nekaj zamude, se vseeno želimo pokloniti temu velikemu romanopiscu, srčnemu in zavednemu Slovencu. Zamudi je botrovala bolezen, ki nas pesti že tretje leto.«

Od plesa do joka

V naslovni vlogi se je predstavil Žiga Bunič, ki je kar žarel od ponosa in zadovoljstva: »Ko me je gospod Lojze poklical ter povedal, da želi letos uprizoriti Desetega brata, ter me povabil v studenško družino, in to še z naslovno vlogo, sem bil presrečen in ni mu bilo treba dvakrat reči, že je prejel moj: 'O, ja!' Predstave spremljam že leta, saj pri njih sodeluje tudi moj oče Marjan Bunič. Tam sem spoznal tudi svojo boljšo polovico Karin Lisjak, ki igra, poje in pleše na odru, zdaj pa imava že leto in pol starega fantka. Tako imam na Studenec že zelo lepe spomine. Pravijo, da se je tam našlo že kar nekaj parov, ta kraj ima poseben čar. Večino ljudi na odru in v zaodrju Studenca sem poznal že od prej in z veseljem rečem, da so me takoj sprejeli medse.«

Marjan Bunič ima rad vesele vloge.

In kako se je spopadel z Desetim bratom? »Vloga mi je delala kar nekaj preglavic, namreč v tej različici scenarija je zapisan bolj 'živo', je tudi kot zabavljač in tako se lahko spopadam z njegovo dvoličnostjo,« je povedal Žiga. »Po eni strani je vesele narave in ima rad ljudi, a v sebi skriva sovraštvo do očeta, ki ga že leta muči. Preklapljanje med veselim in smrtno resnim karakterjem je čar tega lika in mu doda tudi veliko globine, to pa poskušam potem predati tudi občinstvu. Z mimiko, glasom, sarkazmom, plesom, smehom, jokom, skratka čim bolj realno.«

Žiga je še povedal, da je z režiserjem odlično sodeloval: »Vse, kar dela, dela s srcem, in to se takoj opazi. Je profesionalen, a hkrati poskrbi za sproščeno atmosfero. V sebi nosi toliko podatkov naenkrat, da se čudim, kako mu ne puhti dim iz glave. Vedno je pripravljen podati dober nasvet, kakšno besedo za korajžo, pohvalo, pa tudi zelo potrebno kritiko.«

Posebno mesto v predstavi Deseti brat ima glasba, pod katero se je podpisal Slavko Avsenik ml., tudi sicer stalni sodelavec pri predstavah, ki jih v Poletnem gledališču na Studencu prireja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. »Desetega brata sem se razveselil, saj gre za delo, ki skladatelju ponuja širok nabor izzivov,« je povedal Avsenik.

Stanko Pelc kot Krjavelj

»Še posebno, kot si ga je zamislil Lojze Stražar, ki je na svoj način osvetlil vse pomembne elemente igre – od realizma do romantike, od ljudskega do grajskega in od napete dramatičnosti do sproščenega veselja. Temu sem se trudil slediti tudi z glasbo, kot vedno pa sem imel v mislih tudi tradicijo poletnih predstav na Studencu, ki združujejo prizadevnost vseh sodelujočih, prijazno timsko sodelovanje ter srčno pripadnost svojemu občinstvu, brez katere nobena igra ne bi bila izpolnjena. Naloga je bila še toliko prijetnejša, ker je med nastopajočimi tudi precej odličnih pevskih solistov ter moški in mešani zbor, vse skupaj pa v živo spremlja in podpira mali orkester gledališča.«

Ponovitve tudi avgusta

Sodelovanje z režiserjem? »Z Lojzetom Stražarjem je zelo lepo sodelovati, ker je človek dejanj in vizij, ki zna biti ne samo resen in zahteven, ampak tudi zabaven in čisto po človeško na voljo vsem, ki ga v nastajanju predstave potrebujejo,« dodaja Slavko.

Osrednji vlogi Manice in učitelja Lovra Kvasa sta odigrala in odpela Štefica Grasselli in Gregor Ravnik.

»Dejstvo, da je to moja enajsta predstava na Studencu, samo po sebi razodeva najino odlično sodelovanje. Enako velja tudi za vse druge člane društva in sodelujoče, s katerimi smo postali kar nekakšna ustvarjalna družina. Besedila za songe je ponovno prispeval Bernard Miklavc, pri nastajanju glasbe mi je stal ob strani dirigent in glasbeni umetniški vodja društva Karel Leskovec, ki je vodil tudi oba zbora, pevske soliste je pripravila Pia Brodnik, pri optimizaciji orkestra pa je prvič sodeloval tudi dirigent Tomaž Kukovič.«

Vse like Desetega brata so odlično upodobili številni znani in manj znani igralci, med katerimi je kar nekaj priznanih opernih pevcev. Zaradi njih, odlične režije, scenografije, kostumografije, koreografije in glasbene produkcije igro, polno zabavnih prigod in pevskih vložkov, doživimo v popolnosti. Ponovitve predstave na studenškem odru bodo 29., 30. in 31. julija ter 4., 5., 6., 7., 12., 13. in 14. avgusta.