V gore še vedno z razkužilom
Epidemija covida-19 je skoraj popolnoma zaustavila gorske nesreče. Gorski reševalci opozarjajo feratarje, naj ne precenjujejo svojih sposobnosti.
Odpri galerijo
Gorski reševalci so si med epidemijo malce oddahnili. FOTO: GRZS
»Epidemija je poleg vsega hudega povzročila tudi neverjetno. Skoraj popolnoma je ustavila gorske nesreče,« nam pove Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), ko ga povprašamo, kako so gorski reševalci prestali prvi val protikoronavirusnih ukrepov.
»To leto se je začelo prav katastrofalno, januarja in februarja oziroma pred ukrepi in omejitvijo gibanja je bilo namreč toliko nesreč in mrtvih kot še nikoli. Če bi se tako nadaljevalo, bi imeli ob ugodnih razmerah v gorah zdaj zagotovo katastrofalno statistiko smrti,« nadaljuje Bele, ki pa ga je tako nizko število nesreč vendarle presenetilo.
V sredo- in nižjegorje se je namreč med vladnimi ukrepi podala ogromna množica ljudi, a vendar nesreč tako rekoč ni bilo.
Kakšna bo prihajajoča glavna sezona za gorske reševalce? Sogovornik ocenjuje, da bodo imeli zagotovo manj dela, saj bo tudi manj ljudi v gorah, predvsem v visokogorju. V planinskih kočah bodo zaradi ukrepov pač omejene posteljne zmogljivosti. »Okoli Triglava bo zagotovo manjša gneča in manj nesreč, bodo pa seveda ljudje bolj hodili na krajše, enodnevne ture. Pričakujemo pa zagotovo več intervencij v feratah, ki so v zadnjem času postale pravi hit in se jih mnogokrat lotevajo premalo izkušeni. Večkrat se je že zgodilo, da so nas poklicali na pomoč iz ferate, v kateri je na sicer popolni opremi obvisel obnemogli junak, ki je precenil svoje sposobnosti. Lani je bilo v feratah sedem nesreč,« pove.
Pri tem omeni, da so jih lani na začetku sezone klicali na pomoč iz Hanzove poti na Mojstrovko, ker so naleteli na snežišče in si ga niso upali prečkati, nato pa so v helikopterju celo spraševali, zakaj zaradi snežišč na vstopu niso napisali opozorila, da je pot zaprta. »To so tipični brezvezniki, ki nimajo pojma o visokogorju in kar rinejo za drugimi. Natrenirali so se za ferato, ki je od dna do vrha opremljena z jeklenicami, na Hanzovi pa so te samo občasno, saj je to zelo zahtevna planinska pot. Halo, junija je v gorah vedno sneg, le da oni tega niso vedeli,« se Bele jezi na novovalovske gornike.
Ob bližajočem se začetku najvišje gorniške sezone opozarja, da je to vsako leto čas, ko je največ nesreč. »Mnogi še nimajo dovolj kondicije, ker so čez zimo mirovali, v gore pa se odpravlja tudi vse več ljudi brez izkušenj, ki se pred vzponom niti ne pripravijo niti ne pozanimajo o tem, kaj bi morali vzeti s seboj.«
Vsekakor previdnost v glavni sezoni ne bo odveč. Poleg običajne opreme Bele priporoča, da v nahrbtnik damo masko in razkužilo. »Ne le zato, ker gorski reševalci še vedno delujemo po protokolu, kot da je vsak ponesrečenec kužen, ampak tudi zaradi jeklenic. Menda naj bi se virus na kovini še posebno dolgo obdržal, zato se pred uporabo jeklenice in po njej priporoča razkuževanje. Opozarjamo tudi, da so razmere v visokogorju še vedno zimske in da so na severnih legah še snežišča. In prav zdrsi po snežišču zaradi pomanjkljive opreme (dereze, cepin, čelada) so med najpogostejšimi vzroki za nesreče v tem delu leta,« je še povedal.
Večkrat se je zgodilo, da so posamezniki v feratah obnemogli in poklicali gorske reševalce. FOTO: Boštjan Fon
»To leto se je začelo prav katastrofalno, januarja in februarja oziroma pred ukrepi in omejitvijo gibanja je bilo namreč toliko nesreč in mrtvih kot še nikoli. Če bi se tako nadaljevalo, bi imeli ob ugodnih razmerah v gorah zdaj zagotovo katastrofalno statistiko smrti,« nadaljuje Bele, ki pa ga je tako nizko število nesreč vendarle presenetilo.
V sredo- in nižjegorje se je namreč med vladnimi ukrepi podala ogromna množica ljudi, a vendar nesreč tako rekoč ni bilo.
Junija je seveda še sneg
Kakšna bo prihajajoča glavna sezona za gorske reševalce? Sogovornik ocenjuje, da bodo imeli zagotovo manj dela, saj bo tudi manj ljudi v gorah, predvsem v visokogorju. V planinskih kočah bodo zaradi ukrepov pač omejene posteljne zmogljivosti. »Okoli Triglava bo zagotovo manjša gneča in manj nesreč, bodo pa seveda ljudje bolj hodili na krajše, enodnevne ture. Pričakujemo pa zagotovo več intervencij v feratah, ki so v zadnjem času postale pravi hit in se jih mnogokrat lotevajo premalo izkušeni. Večkrat se je že zgodilo, da so nas poklicali na pomoč iz ferate, v kateri je na sicer popolni opremi obvisel obnemogli junak, ki je precenil svoje sposobnosti. Lani je bilo v feratah sedem nesreč,« pove.
7 nesreč se je lani zgodilo v feratah.
Pri tem omeni, da so jih lani na začetku sezone klicali na pomoč iz Hanzove poti na Mojstrovko, ker so naleteli na snežišče in si ga niso upali prečkati, nato pa so v helikopterju celo spraševali, zakaj zaradi snežišč na vstopu niso napisali opozorila, da je pot zaprta. »To so tipični brezvezniki, ki nimajo pojma o visokogorju in kar rinejo za drugimi. Natrenirali so se za ferato, ki je od dna do vrha opremljena z jeklenicami, na Hanzovi pa so te samo občasno, saj je to zelo zahtevna planinska pot. Halo, junija je v gorah vedno sneg, le da oni tega niso vedeli,« se Bele jezi na novovalovske gornike.
Po protokolu
Ob bližajočem se začetku najvišje gorniške sezone opozarja, da je to vsako leto čas, ko je največ nesreč. »Mnogi še nimajo dovolj kondicije, ker so čez zimo mirovali, v gore pa se odpravlja tudi vse več ljudi brez izkušenj, ki se pred vzponom niti ne pripravijo niti ne pozanimajo o tem, kaj bi morali vzeti s seboj.«
»Med ukrepi so se v sredogorje in na nižje hribe podali ljudje, ki sicer nikoli ne hodijo tja, in zelo smo bili presenečeni, ker se vendarle nikomur ni nič zgodilo. Na društvu Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana v tem obdobju sploh nismo imeli nesreč, pred ukrepi pa kar štiri v enem dnevu, kar se ni še nikoli zgodilo,« pripoveduje Jani Bele.
Vsekakor previdnost v glavni sezoni ne bo odveč. Poleg običajne opreme Bele priporoča, da v nahrbtnik damo masko in razkužilo. »Ne le zato, ker gorski reševalci še vedno delujemo po protokolu, kot da je vsak ponesrečenec kužen, ampak tudi zaradi jeklenic. Menda naj bi se virus na kovini še posebno dolgo obdržal, zato se pred uporabo jeklenice in po njej priporoča razkuževanje. Opozarjamo tudi, da so razmere v visokogorju še vedno zimske in da so na severnih legah še snežišča. In prav zdrsi po snežišču zaradi pomanjkljive opreme (dereze, cepin, čelada) so med najpogostejšimi vzroki za nesreče v tem delu leta,« je še povedal.
