V Gorenju je Jože barval fičke (FOTO)
»Jože Napotnik je ime občine Šmartno ob Paki ponesel po vsej naši domovini. Četudi našega častnega občana, na katerega smo izjemno ponosni, dobro poznamo, nam je vedno znova zanimivo videti kaj, kar je doslej hranil le doma, v svoji zbirki,« je v nagovoru slavljencu Jožetu Napotniku, slikarju, ki je 16. februarja slavil 85. rojstni dan, poudaril Janko Kopušar, župan Šmartnega ob Paki.
Domača knjižnica se je ob vsem, kar je želel Jože še pokazati širši javnosti, izkazala za premajhno. Napotnik je namreč človek, ki je večino življenja preživel v belem, s pisanimi barvami popackanem plašču in s čopičem v rokah. Slikal je portrete ljudi, največkrat pa naravne lepote in znamenitosti slovenskih krajev in mest. Podpisal se je pod številne največje scene na prireditvah in festivalih narodno-zabavne glasbe, ki so krasile odre po vsej Sloveniji.
Pri tem mu je bila v veliko pomoč njegova življenjska sopotnica Milica, ki je doma šivala kose velikih platen, da so na odrih delovali kot celota. Jože je nanje nanašal barve z debelimi čopiči, včasih kar z zidarsko žlico, špahtlom po domače. In seveda s pomočjo lestve, ki pa je je bil kot slikopleskar vajen.
Poroka na Triglavu
Kako zelo ga cenijo njegovi krajani, se je izkazalo v minulih dneh, ko mu je rojak Jože Krajnc konec januarja pripravil prvo slavje ob odprtju razstave v domači knjižnici, uredil pa je tudi njegovo biografijo z naslovom Ko oči slišijo, v kateri je opisana marsikatera zanimiva zgodba iz življenja jubilanta. Še eno prireditev so mu na rojstni dan pripravili v domačem kulturnem domu. Tam so se zbrali številni Napotnikovi prijatelji, ki so bili v takšnih in drugačnih vlogah njegovi sopotniki v življenju.
»Jože Napotnik se je rodil 16. februarja 1938, v 85 letih pa je ustvaril toliko, da bi to kvečjemu lahko spravili v 185, nikakor ne v 85 let,« se je pošalil Krajnc, ki je slavljenca spravil do solz, čeprav sta oba znana kot velika šaljivca. Med drugim se je Jože pošalil, da je zdaj sicer res že star, a ga do penzije loči še vsaj 20 let. V njegovi knjigi je opisana poroka z njegovo Milico, ki se je zgodila že v zrelih letih, leta 1991, ravno v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Časa za cerkveno poroko takrat ni bilo.
Ta se je zgodila in se spremenila v pravi spektakel 18 let pozneje, 22. avgusta 2009, v kapeli Marije Snežne na Kredarici, ko sta se z okoli 250 svati povzpela na Triglav. Pa ne v poročnih oblekah niti v planinski opravi, pač pa v čisto pravi narodni noši. Vzpon v krilu na očaka Milici ni predstavljal težav, saj je bila nekaj časa planinska vodnica. Mladoporočenca, takrat stara 65 in 71 let, sta bila seveda deležna občudovanja in sta dobila veliko pozornosti, tudi zato, ker ju je na Triglavu cerkveno poročil župnik Izidor Pečovnik - Dori, ki je posebej za to prispel iz Berlina, za dodatno popestritev pa je poskrbel citrar Peter Napotnik. Ta je na citre slavljencu zaigral tudi v šmarski knjižnici ob odprtju njegove razstave. Na Triglavu je zaigral tudi Ansambel Roberta Zupana, ki je takrat zaznamoval 20-letnico delovanja.
A vrnimo se k aktualnemu slavju, ki se ga je v kulturnem domu udeležilo veliko znanih. Med njimi sta bila Vinko in Sonja Šimek, ki sta bila prav tako nepogrešljivi tandem pri pripravi številnih odmevnih prireditev po Sloveniji. »Jože je legenda med slikarji, njegove domiselne velike scenske stvaritve so krasile številne moje prireditve in televizijske šove. Postal je vitez dobre volje, zato je lepo in prav, da ga je ob jubileju z obiskom počastilo veliko imenitnih gostov, prijateljev in tistih, s katerimi je v življenju sodeloval,« je misli strnil Šimek.
Scena za Slakovo prireditev
Mojster čopiča je svojo Milico spoznal v Gorenju, kjer sta bila oba zaposlena in kjer sta dočakala upokojitev. Ona je delala v zunanji trgovini, on pa je izdeloval reklame in skrbel za postavitve na sejmih, na katerih je Gorenje predstavljalo svoje izdelke.
Med drugim se je Jože pošalil, da je zdaj sicer res že star, a ga do penzije loči še vsaj 20 let.
»Pobarval sem tudi skoraj 2700 fičkov in nekaj kombijev z logotipom Gorenja, s katerimi so se serviserji vozili po terenu,« nam je zaupal Jože pred leti, ko smo ga obiskali na domu v Gavcah. Prvo sceno je narisal za gledališko igro Dekle iz Trente, ki so jo uprizorili člani domačega Kulturno-umetniškega društva Šmartno ob Paki. Sledile so številne scene za gledališke igre v Letnem gledališču Studenec, še vedno jih skrbno hrani na več kot 700 devedejih, na katerih so televizijske oddaje, od Marjance do Videomeha, Parade humorja, različnih festivalov, Alpskih večerov na Bledu pa tudi Noči Modrijanov, za katere sta scene z Milico delala kar 13 let. Največjo sceno, dolgo 42 in visoko 12 metrov, je Jože narisal za Lojzeta Slaka oziroma njegovo prireditev Boš videl, kaj dela Dolen'c.
