SONARAVNO GOSPODARJENJE

V gozdove je treba vlagati

Moramo jim pomagati in jih obvarovati pred invazivkami. Slovenija vodilna pri promociji sonaravnega gospodarjenja.
Fotografija: Predsednica države je opozorila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Odpri galerijo
Predsednica države je opozorila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Nedavni mednarodni dan gozdov je potekal pod geslom Gozd in hrana, na osrednjem dogodku v Mahovcih v Občini Apače pa je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije potekala delovna akcija sajenja medovitih dreves in obnove poškodovanega gozda, ki ga je pred dvema letoma opustošil vetrolom.

Pomen gozdov, gozdarstva in obnavljanja gozdov ob zmanjševanju negativnih posledic podnebnih sprememb je prepoznala tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila častna pokroviteljica dogodka. Zbrane sta nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in župan Občine Apače dr. Andrej Steyer, ki sta s številnimi drugimi gosti, gozdarji, dijaki gozdarskih šol, prostovoljci in domačini nato sadila drevesa.

Dogodek je pritegnil številne odgovorne državljane.
Dogodek je pritegnil številne odgovorne državljane.

Vir čebelje paše

Čeprav imajo gozdovi v Sloveniji zaradi dolgoletnega sonaravnega gospodarjenja z njimi več kot 90-odstotno sposobnost samodejne, naravne obnove, je sajenje sadik potrebno v močno poškodovanih gozdovih in zaradi varstva tal pred erozijo oziroma razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

Zavod za gozdove Slovenije želi tako povečati tudi številnost plodonosnih in manjšinskih drevesnih vrst. V Mahovcih so posadili 2000 sadik večinoma hrasta, pa tudi lipe, divje češnje, divje hruške in divje jablane, kar bo povečalo pestrost tamkajšnjih gozdov, zagotavljalo hrano prostoživečim živalim in bo bogat vir čebelje paše in medu.

V Mahovcih so se lotili obnove poškodovanega gozda, ki ga je pred dvema letoma opustošil vetrolom.
V Mahovcih so se lotili obnove poškodovanega gozda, ki ga je pred dvema letoma opustošil vetrolom.
Direktor ZGS Gregor Danev je pohvalil številne marljive lastnike, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi.
Direktor ZGS Gregor Danev je pohvalil številne marljive lastnike, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi.

Direktor ZGS Gregor Danev je pojasnil: »Na terenu vidimo razliko med nesanirano poškodbo in saniranim gozdom, kar je rezultat skrbnega gospodarjenja. Zahvala gre marljivim lastnikom, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi. Prihodnji izziv bo prepričati javnost in lastnike, da je treba v gozdove vlagati.« Predsednica države je pristavila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov, Slovenija pa je vodilna pri promociji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kar omogoča njihovo dolgoročno ohranjanje. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da bo sajenje medovitih dreves pripomoglo k večji biotski raznovrstnosti.

Več kot pet milijard ljudi po svetu uporablja gozdove in nelesne gozdne proizvode za hrano, zdravila in preživetje. Gozdovi in drevesa so bogat vir oreščkov, sadežev, semen, korenin, gomoljev, listov, gob, medu, divjačine in žuželk. Po strokovni oceni hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju veže več kot 7,5 tone ogljikovega dioksida na leto. Podjetje Impact Hero je dogodek v Apaški dolini podprlo s sajenjem dodatnih 2000 sadik v državah v razvoju, kjer se tudi močno kažejo posledice podnebnih sprememb. V sodelovanju z drugimi podjetji, tudi slovenskimi, so pripomogli k sajenju že več kot treh milijonov dreves po svetu. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij