JASLICE
V Gradežu 120 domačinov, pa kar 343 jaslic
Nad Turjakom so postavili še 70 jaslic več kot lani. Razstavljene v hišah, skednjih, hlevih, votlinah.
Odpri galerijo
Rojstvo božjega otroka
TURJAL – Gradež nad Turjakom je naselje, polno posebnosti. Tudi zanimivih ljudi, ki poseljujejo to vzpetino na sončni legi severnega dela velikolaške občine. Preteklost in sedanjost povezuje tamkajšnje Društvo za ohranjanje dediščine, za prepoznavnost Gradeža v širši okolici pa skrbita tudi Turistično društvo Turjak in Kulturno društvo Marij Kogoj Turjak. Na Gradežu se ponašajo z najstarejšo sušilnico sadja na drva v Sloveniji pa tudi s štirimi odmevnimi prireditvami na leto.
Obiskovalcem med pojasnjevanjem zgodovine in značilnosti kraja še posebno radi pokažejo hišo na vrhu vasi, v kateri je dolga leta počitnikoval gradeški zet, priznani slovenski skladatelj Marij Kogoj, nekoliko nižje pa stoji dom še enega slovenskega skladatelja, Jakoba Ježa.
Stari del naselja, v njem živi približno 120 duš, je znan tudi po tem, da si vsako leto, letos že enajstič po vrsti, v drugi polovici decembra nadene edinstveno, pravljično podobo.
»Dnevi okoli božiča so pravšnji, da vsaj malo odložimo breme vsakdana in naredimo inventuro svoje duše. Na Gradežu se tega lotevamo tako, da od tretje adventne nedelje pa do 2. januarja sobivamo s 343 pisanimi jaslicami. Toliko jih je namreč letos postavljenih na ogled,« so štirje neutrudni vodniki pojasnjevali kakšnim sto obiskovalcem, ki so jih popeljali mimo vaških skritih kotičkov in prizorov rojstva božjega sina, te so postavili v skednje, v nekdanjo točilnico, izbo, hleve, črno kuhinjo, svinjak, v votline, na drevje, na dvorišča, v kapele, hiše in na okna.
»Že v soboto, dan pred uradnim organiziranim vodenjem, so nas obiskali romarji iz Avstrije. In se predali nepopisnemu vzdušju ne le ob pestri razstavi – letos imamo 70 jaslic več kot lani –, temveč tudi ob snežni odeji, ki je pokrila vas. Prvič doslej,« je razlagal Marko Šavli, predsednik Društva za ohranjanje dediščine in pobudnik postavljanja jaslic.
»Letna snidenja so se pri nas prijela že ob ustanovitvi društva pred 18 leti, zimsko praznino pa smo zapolnili s postavitvijo jaslic. Sprva smo jih pokazali le nekaj deset, sčasoma pa so številke rasle, pridružili so se nam tudi jasličarji od drugod,« je skupini v bližini sušilnice sadja podrobnosti odstiral Boris Zore, prvi predsednik gradeškega društva. Ravno tukaj ob peči, ki se kuri na bukova drva, je skupina 15 mladcev ob spremljavi kitarista Mihe prepevala božične pesmi.
»Pogled na najmanj dva ducata v kos lesa vdolbenih motivov božje matere in njenega sina nas nekako še bolj nese,« je občutke strnila zborovodja Krheljčkov Petra.
Nekoliko višje, v Zabukovčevem kozolcu, so v noč ob motivih Svete družine zadonele milozvočne pesmi skupine Borovničke z Iga. »Krasota, ni kaj. Snopi lučk in pravljične jaslice s tega hriba žarijo daleč naokrog,« je vtise strnila Nada, umetniška vodja skupine.
Sorodniki Tomaž, Lado, Beti in Mateja so v hiši sredi vasi drug ob drugem z iglami v rokah v les rezali jaslične podobe. »Iz orehovega lesa bo ta stvaritev, drugače smo trzinski rezbarji več jaslic postavili v štali na vrhu vasi,« pot do tja pokaže Tomaž.
Ob kapelici na pobočju vasi, tam blizu so prepevali Potoški fantje, k ogledu vabi visoka replika jaslic, ki jo je pred leti v lesu naredil Tomaž Franko. Avtor izvirnih jaslic, narejenih pred 150 leti, ki stojijo v župnijski cerkvi v Škocjanu, je duhovnik Janez Jereb. »Najstarejše jaslice, ki so na ogled, so iz papirja, narejene pred 250 leti. Dolga leta je zanje skrbela Brigita Juvan iz Pirnič, po njeni smrti pa njena vnukinja Petra,« je pojasnil vodnik Andrej Jakob.
Tukaj so na ogled celo jaslice v ohišju mobilnega telefona, nekaj jih je v manjših škatlah, v sosednjih hišah pa so jaslične poslikave tudi na oknih. Polovico skednja so zasedle stvaritve velikolaške mladine, ki je na pobudo nekdanjega župnika rojstvo odrešenika prepletla s prepoznavnimi motivi tega kraja. Najvišje jaslice, iz storža, pa obiskovalce pričakajo ob vstopu v vas.
»Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor in krušno testo,« je materiale našteval Marko Šavli in dejal, da so letos poleg tradicionalnih slovenskih jaslic iz številnih krajev na ogled tudi one, ki so jih popotniki prinesli z Aljaske, iz Kostarike, Izraela, Nemčije, Italije, Avstrije in še kod. Organizirano vodenje po Gradežu bo 23. in 30. decembra ter 2. januarja ob 17.30.
Najstarejše jaslice iz papirja FOTOgrafije: Milan GlavonjiĆ
Obiskovalcem med pojasnjevanjem zgodovine in značilnosti kraja še posebno radi pokažejo hišo na vrhu vasi, v kateri je dolga leta počitnikoval gradeški zet, priznani slovenski skladatelj Marij Kogoj, nekoliko nižje pa stoji dom še enega slovenskega skladatelja, Jakoba Ježa.
Obiskali so jih tudi avstrijski romarji
Stari del naselja, v njem živi približno 120 duš, je znan tudi po tem, da si vsako leto, letos že enajstič po vrsti, v drugi polovici decembra nadene edinstveno, pravljično podobo.
Rojstvo božjega otroka
»Dnevi okoli božiča so pravšnji, da vsaj malo odložimo breme vsakdana in naredimo inventuro svoje duše. Na Gradežu se tega lotevamo tako, da od tretje adventne nedelje pa do 2. januarja sobivamo s 343 pisanimi jaslicami. Toliko jih je namreč letos postavljenih na ogled,« so štirje neutrudni vodniki pojasnjevali kakšnim sto obiskovalcem, ki so jih popeljali mimo vaških skritih kotičkov in prizorov rojstva božjega sina, te so postavili v skednje, v nekdanjo točilnico, izbo, hleve, črno kuhinjo, svinjak, v votline, na drevje, na dvorišča, v kapele, hiše in na okna.
»Že v soboto, dan pred uradnim organiziranim vodenjem, so nas obiskali romarji iz Avstrije. In se predali nepopisnemu vzdušju ne le ob pestri razstavi – letos imamo 70 jaslic več kot lani –, temveč tudi ob snežni odeji, ki je pokrila vas. Prvič doslej,« je razlagal Marko Šavli, predsednik Društva za ohranjanje dediščine in pobudnik postavljanja jaslic.
Jaslice v hlevu
»Letna snidenja so se pri nas prijela že ob ustanovitvi društva pred 18 leti, zimsko praznino pa smo zapolnili s postavitvijo jaslic. Sprva smo jih pokazali le nekaj deset, sčasoma pa so številke rasle, pridružili so se nam tudi jasličarji od drugod,« je skupini v bližini sušilnice sadja podrobnosti odstiral Boris Zore, prvi predsednik gradeškega društva. Ravno tukaj ob peči, ki se kuri na bukova drva, je skupina 15 mladcev ob spremljavi kitarista Mihe prepevala božične pesmi.
»Pogled na najmanj dva ducata v kos lesa vdolbenih motivov božje matere in njenega sina nas nekako še bolj nese,« je občutke strnila zborovodja Krheljčkov Petra.
Jaslice v mobilnem telefonu
Nekoliko višje, v Zabukovčevem kozolcu, so v noč ob motivih Svete družine zadonele milozvočne pesmi skupine Borovničke z Iga. »Krasota, ni kaj. Snopi lučk in pravljične jaslice s tega hriba žarijo daleč naokrog,« je vtise strnila Nada, umetniška vodja skupine.
Sorodniki Tomaž, Lado, Beti in Mateja so v hiši sredi vasi drug ob drugem z iglami v rokah v les rezali jaslične podobe. »Iz orehovega lesa bo ta stvaritev, drugače smo trzinski rezbarji več jaslic postavili v štali na vrhu vasi,« pot do tja pokaže Tomaž.
Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor in krušno testo.
Ob kapelici na pobočju vasi, tam blizu so prepevali Potoški fantje, k ogledu vabi visoka replika jaslic, ki jo je pred leti v lesu naredil Tomaž Franko. Avtor izvirnih jaslic, narejenih pred 150 leti, ki stojijo v župnijski cerkvi v Škocjanu, je duhovnik Janez Jereb. »Najstarejše jaslice, ki so na ogled, so iz papirja, narejene pred 250 leti. Dolga leta je zanje skrbela Brigita Juvan iz Pirnič, po njeni smrti pa njena vnukinja Petra,« je pojasnil vodnik Andrej Jakob.
Tukaj so na ogled celo jaslice v ohišju mobilnega telefona, nekaj jih je v manjših škatlah, v sosednjih hišah pa so jaslične poslikave tudi na oknih. Polovico skednja so zasedle stvaritve velikolaške mladine, ki je na pobudo nekdanjega župnika rojstvo odrešenika prepletla s prepoznavnimi motivi tega kraja. Najvišje jaslice, iz storža, pa obiskovalce pričakajo ob vstopu v vas.
250
let imajo najstarejše jaslice.
let imajo najstarejše jaslice.
»Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, orehovo lupino, les, koruzne storže, lubje, mavec, stiropor in krušno testo,« je materiale našteval Marko Šavli in dejal, da so letos poleg tradicionalnih slovenskih jaslic iz številnih krajev na ogled tudi one, ki so jih popotniki prinesli z Aljaske, iz Kostarike, Izraela, Nemčije, Italije, Avstrije in še kod. Organizirano vodenje po Gradežu bo 23. in 30. decembra ter 2. januarja ob 17.30.
