GRAD KLEVEŽ
V grajskem parku padale glave (FOTO)
Na nekdaj mogočni grad Klevevž danes spominjajo le razvaline. Konec minulega tedna oživili posestvo s prvimi srednjeveškimi dnevi.
Odpri galerijo
Tako so včasih padale glave.
Klevevški grad, ki so ga postavili pred več kot sedmimi stoletji, je vse do druge svetovne vojne ponosno stal na griču na levem bregu potoka Radulja. Požig med zadnjo svetovno vojno je pomenil njegov konec. Danes je od klevevškega posestva ohranjenega le še nekaj grajskega zidu nad brzicami Radulje, gospodarska poslopja in ostanki parka, ob vodnem zbiralniku na vznožju slapov Radulje pa je grajski mlin.
Območje nekdanjega gradu Klevevž je zdaj tretje leto v lasti Kmetije Karlovček z Vrha pri Šentjerneju, novo lastništvo pa obeta začetek novega obdobja oživljanja zgodovinske lokacije, gospodarskih poslopij in davne zgodbe življenja graščakov na Klevevžu, hkrati obstoječa kmetijska dejavnost z nasadi jabolk in vinske trte po okoliških gričih spominja na dejavnosti iz časov izgradnje gradu.
Minuli konec tedna je nekdanji kompleks zadihal v srednjeveškem duhu. »Tokratni Srednjeveški dnevi so prvi poskus oživitve posestva, ki smo ga izpeljali s Turističnim društvom Šmarješke Toplice, občino Šmarješke Toplice in prostovoljnimi gasilci iz Zbur,« je zadovoljna Tanja Pavlič, ki je v podjetju Karlovček zadolžena za razvoj turizma na posestvu. Na območju grajskega parka so se tako štiri dni sprehajale grajske gospodične, bojevali so se srednjeveški vitezi, na ogled so bile različne dejavnosti iz tedanjega časa, od kovaštva, lokostrelstva, zeliščarstva …
»Četrtek in petek je bil namenjen šolarjem iz Osnovne šole Šmarjeta. Zabavali so se ob srednjeveških igrah, se preizkusili v lokostrelstvu, metali so kladivo, skakali v vrečah, iskali cekine, si ogledali viteške igre, preizkusili viteško opremo ... Sobota in nedelja pa sta namenjeni vsem obiskovalcem in res smo zadovoljni z obiskom, saj prihajajo tako domači kot tuji gostje,« ni mogla skriti navdušenja Katja Kuhelj Gorjanec, predsednica Turističnega društva Šmarješke Toplice.
Pristno srednjeveško vzdušje so pričarali tisti, ki to obvladajo. V prvi vrsti so to člani Društva Vitezi Otoški z Romanom Novakom na čelu. »Tokrat smo predstavili le del dejavnosti in opreme, prihodnje leto bo, če bodo le razmere naklonjene, tega gotovo več. Razmišljamo, da bi v goste povabili tudi skupine s Češke in Hrvaške, prav tako bi lahko obiskovalcem srednji vek približali z živo glasbo in plesi. Idej je veliko,« napoveduje Novak iz Dolenje vasi pri Otočcu, ki se je začel v življenje v srednjem veku poglabljati pred dobrima dvema desetletjema, v tem je našel tudi priložnost za posel, saj ima registrirano podjetje Srednjeveška animacija. Novak je lesar po profesiji, to znanje s pridom izkorišča pri izdelavi opreme, del te nabavlja v tujini, predvsem na Češkem. Pri svoji dejavnosti sodeluje s kar več somišljeniki, med drugim z Jocem Čudovanom iz Čadraž pri Šentjerneju, kovačem, ki se je posvetil posebni, že zdavnaj izumrli obrti, okleparstvu, torej izdelavi oklepov, nožev, mečev.
»Ko so naredili prvo puško, je tudi ta obrt izumrla, zato sem se teh spretnosti kovaštva učil na Češkem. Izdelujem zgolj avtentične stvari, fantazija me ne zanima,« pravi Čudovan, čigar izdelki so na primer na celjskem in ljubljanskem gradu, gradu Turjak, gradu Rihemberk, pa na gradovih Otočec in Struga, tudi v novomeškem in narodnem muzeju.
Odlična poznavalka zelišč
Navdih za življenje v preteklosti in v naravi je našla tudi Sara Šolar iz Grobelj pri Prekopi, ki se je tokrat na Klevevžu predstavila v vlogi zeliščarke, odlične poznavalke že pozabljenih zelišč, na katera so prisegale naše babice. Širša javnost je Saro spoznala pred nekaj tedni v oddaji Preživetje v divjini, kjer je navdušila ne le gledalce, ampak tudi mojstra preživetja v naravi Braneta T. Červeka, in osvojila certifikat z najvišjo oceno.
»Živim z naravo, zanima me tudi permakultura. S tem bi se rada preživljala, zato iščem kmetijo, kjer bi gojila zelišča, čebele, imela bi svoje živali in se seveda ukvarjala s permakulturo,« pravi Sara. Marsikatero skrivnost, ki ji jo je zaupala ali babica ali jo je izvedela iz literature, je delila z obiskovalci srednjeveških dni na posestvu Kmetije Karlovček, kjer imajo prav tako jasno začrtano vizijo nove turistične ponudbe.
Kovač Joc Čudovan ohranja obrt okleparstva, ki je že zdavnaj izumrla. FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda
Območje nekdanjega gradu Klevevž je zdaj tretje leto v lasti Kmetije Karlovček z Vrha pri Šentjerneju, novo lastništvo pa obeta začetek novega obdobja oživljanja zgodovinske lokacije, gospodarskih poslopij in davne zgodbe življenja graščakov na Klevevžu, hkrati obstoječa kmetijska dejavnost z nasadi jabolk in vinske trte po okoliških gričih spominja na dejavnosti iz časov izgradnje gradu.
Minuli konec tedna je nekdanji kompleks zadihal v srednjeveškem duhu. »Tokratni Srednjeveški dnevi so prvi poskus oživitve posestva, ki smo ga izpeljali s Turističnim društvom Šmarješke Toplice, občino Šmarješke Toplice in prostovoljnimi gasilci iz Zbur,« je zadovoljna Tanja Pavlič, ki je v podjetju Karlovček zadolžena za razvoj turizma na posestvu. Na območju grajskega parka so se tako štiri dni sprehajale grajske gospodične, bojevali so se srednjeveški vitezi, na ogled so bile različne dejavnosti iz tedanjega časa, od kovaštva, lokostrelstva, zeliščarstva …
Mečevanje kot nekoč
»Četrtek in petek je bil namenjen šolarjem iz Osnovne šole Šmarjeta. Zabavali so se ob srednjeveških igrah, se preizkusili v lokostrelstvu, metali so kladivo, skakali v vrečah, iskali cekine, si ogledali viteške igre, preizkusili viteško opremo ... Sobota in nedelja pa sta namenjeni vsem obiskovalcem in res smo zadovoljni z obiskom, saj prihajajo tako domači kot tuji gostje,« ni mogla skriti navdušenja Katja Kuhelj Gorjanec, predsednica Turističnega društva Šmarješke Toplice.
Ob vhodu na posestvo bo stal muzej na prostem, ki bo prikazoval skromno življenje ljudi, ki so nekoč delali za grajsko gospodo.
Pristno srednjeveško vzdušje so pričarali tisti, ki to obvladajo. V prvi vrsti so to člani Društva Vitezi Otoški z Romanom Novakom na čelu. »Tokrat smo predstavili le del dejavnosti in opreme, prihodnje leto bo, če bodo le razmere naklonjene, tega gotovo več. Razmišljamo, da bi v goste povabili tudi skupine s Češke in Hrvaške, prav tako bi lahko obiskovalcem srednji vek približali z živo glasbo in plesi. Idej je veliko,« napoveduje Novak iz Dolenje vasi pri Otočcu, ki se je začel v življenje v srednjem veku poglabljati pred dobrima dvema desetletjema, v tem je našel tudi priložnost za posel, saj ima registrirano podjetje Srednjeveška animacija. Novak je lesar po profesiji, to znanje s pridom izkorišča pri izdelavi opreme, del te nabavlja v tujini, predvsem na Češkem. Pri svoji dejavnosti sodeluje s kar več somišljeniki, med drugim z Jocem Čudovanom iz Čadraž pri Šentjerneju, kovačem, ki se je posvetil posebni, že zdavnaj izumrli obrti, okleparstvu, torej izdelavi oklepov, nožev, mečev.
Številni so se preizkusili v lokostrelstvu.
»Ko so naredili prvo puško, je tudi ta obrt izumrla, zato sem se teh spretnosti kovaštva učil na Češkem. Izdelujem zgolj avtentične stvari, fantazija me ne zanima,« pravi Čudovan, čigar izdelki so na primer na celjskem in ljubljanskem gradu, gradu Turjak, gradu Rihemberk, pa na gradovih Otočec in Struga, tudi v novomeškem in narodnem muzeju.
Odlična poznavalka zelišč
Navdih za življenje v preteklosti in v naravi je našla tudi Sara Šolar iz Grobelj pri Prekopi, ki se je tokrat na Klevevžu predstavila v vlogi zeliščarke, odlične poznavalke že pozabljenih zelišč, na katera so prisegale naše babice. Širša javnost je Saro spoznala pred nekaj tedni v oddaji Preživetje v divjini, kjer je navdušila ne le gledalce, ampak tudi mojstra preživetja v naravi Braneta T. Červeka, in osvojila certifikat z najvišjo oceno.
Tudi muzej na prostem»Na kraju nekdanjega gradu bomo uredili prostor za kulturne dogodke na prostem. V pripravi sta predstavitvena tabla o gradu in aplikacija za virtualen ogled gradu, kot je ta nekoč bil. Ob vhodu na posestvo bo stal muzej na prostem, ki bo prikazoval skromno življenje ljudi, ki so nekoč delali za grajsko gospodo. Načrtujemo tudi trgovino s spominki, vinoteko, oživiti želimo nekoč imeniten grajski vrt, poskrbeti za stalno gostinsko ponudbo, pripraviti galerijo za umetniške razstave ter prostor za organizacijo različnih praznovanj ali prireditev,« našteva Tanja Pavlič, ki upa, da bo nedavni dogodek postal tradicionalen, kajti, kot pravi, »vitezi in grajska gospoda pri gradu Klevevž obiskovalca resnično vrnejo v zgodovino in zgodbe, ki jih je pisalo takratno ljudstvo Klevevža.«
»Živim z naravo, zanima me tudi permakultura. S tem bi se rada preživljala, zato iščem kmetijo, kjer bi gojila zelišča, čebele, imela bi svoje živali in se seveda ukvarjala s permakulturo,« pravi Sara. Marsikatero skrivnost, ki ji jo je zaupala ali babica ali jo je izvedela iz literature, je delila z obiskovalci srednjeveških dni na posestvu Kmetije Karlovček, kjer imajo prav tako jasno začrtano vizijo nove turistične ponudbe.
