V grbu so imeli cesarja
V seriji najstarejših razglednic tokrat predstavljamo Makole, strnjeno središčno naselje, ki leži na desnem bregu reke Dravinje pod zahodnimi obronki gozdnatih Haloz.
Odpri galerijo
Jedro naselja je v izteku doline Jelovškega potoka. FOTO: MILAN STERNAD
Kraj Makole se v pisnih virih prvič omenja 12. 6. 1375, v začetku 16. stoletja pa mu je cesar, Habsburžan Maksimilijan I., ki je imel v bližini lovski dvorec, podelil trške pravice; zato je bil upodobljen v trškem grbu in pečatu. Večji del jedra naselja je v izteku doline Jelovškega potoka in ga vidimo tudi na panoramski risbi litografske razglednice s preloma prejšnjih stoletij.
»Tako je še vedno tudi danes, ko kraj ni le središče osrednjega dela Dravinjske doline, marveč od leta 2006 tudi istoimenske občine z nekaj več kot dva tisoč prebivalci. Na veduti, narejeni z jugozahodne strani, so najpomembnejše stavbe župnijska cerkev sv. Andreja in prvotno šolsko poslopje v sredini ter v zgornjem desnem vogalu podružnična cerkev sv. Lenarta in zgornjem levem dvorec Štatenberg. Slednja sta predstavljena tudi na samostojnih risbah, medtem ko tretja prikazuje vhod v kraško jamo Belojačo nedaleč od Makol,« nam je slikovno stran najstarejše razglednice pojasnil makolski fotograf in kronist ter častni občan Milan Sternad.
Pred dobrimi 120 leti so se Makolčani (ki jih je 1900. bilo 137, lani pa 221) ukvarjali predvsem s poljedelstvom, sadjarstvom, živinorejo in vinogradništvom. Na pomen te kmetijske panoge opozarja tudi razgledniška podoba trgačice z gorcami v ozadju, ki jih je bilo največ na območju Jelovca, Rov in Brvenega. Poleg z vinom so tukajšnji kmetje trgovali tudi z govedom, sirom, surovim maslom, prašiči, perutnino in jabolki, dobro pa so zaslužili še s prodajo kostanjevega lesa, največ tovarni tanina v Majšperku. V prvi polovici prejšnjega stoletja so poleg nekaj obrtnikov delovali še manjša usnjarna (do druge svetovne vojne), rudnik črnega premoga Šega v Jelovcu (do 1963.) in opekarna (do 1973.), ki jih je v 70. letih nadomestila Iskrina tovarna relejev v Štatenbergu, ki še vedno uspešno posluje. Naš sogovornik, ki že 60 let s fotoaparatom spremlja dogajanje v Makolah in okolici, še pristavi, da je zlasti v zadnjih dveh desetletjih opazen izrazit razvojni skok.
Približno dva kilometra južno od Makol je sredi lapornate haloške pokrajine zaplata permskega apnenca, ki ga raztaplja voda potoka Šege in botruje nastanku kraških pojavov, ki so za severovzhodno Slovenijo redkost. Tako je blizu opuščenega premogovnika na nadmorski višini 330 metrov vhod v 550 metrov dolgo izvirno kraško jamo Belojačo, ki je bila že ob koncu 19. stoletja krajevna znamenitost. Do njenega slikovitega poševnega špranjastega vhoda pridemo, če se zapeljemo proti Jelovcu, zavijemo v dolino potoka Šege in po dobrem kilometru krenemo v gozdnato pobočje. Na koncu Vhodnega rova je na levi strani Slepi rov, medtem ko je za nadaljevanje ogleda po desni strani potrebna jamarska oprema, s katero po ozkem erozijskem rovu pridemo v večjo dvorano, imenovano Križišče, ki se razcepi na 250-metrski Levi in 90-metrski Desni rokav. V jami je pomembno slovensko in tudi evropsko zatočišče ogroženih vrst netopirjev (velikega in malega podkovnjaka ter dolgokrilega netopirja).
Cerkev sv. Andreja, ki se prvič omenja leta 1441, je postala župnijska 1766. Sprva gotsko stavbo so pozneje dozidali in barokizirali, baročna je tudi njena oprema. Na gričku nad Makolami stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, ki je nastala v pozni gotiki in je bila nazadnje predelana 1930.
Čeprav zametki šolstva v Makolah segajo v zadnja leta 18. stoletja, se je do izgradnje šolskega poslopja 1876., ki stoji desno od župnijske cerkve, pouk večidel odvijal v neustreznih prostorih. V času nastanka razgledniške risbe je štirirazrednico z več kot 200 učenci vodil nadučitelj Josef Svetin. V šolskem letu 1957/58 je šola postala osemletka in se poimenovala po pesnici Anici Černejevi.
A šolsko poslopje je bilo vse bolj dotrajano in tesno, zato so ga 1970. temeljito obnovili in povečali. Potem ko so s preureditvijo podstrešja 1992. pridobili še tri učilnice in štiri kabinete, 2009. zgradili telovadnico, 2011. knjižnico in stavbo ob energetski sanaciji 2014. oblekli v novo fasado, je devetletka s 150 učenci, ki jo vodi ravnateljica Silvestra Samastur, pomembno stičišče dogajanja v kraju.
Dvorec Štatenberg stoji na vzpetini nad Dravinjo in ga je v 90. letih 17. stoletja po načrtih graškega arhitekta Johanna Joachima Carlona dal pozidati grof Ignac Marija Attems. Enega najlepših baročnih dvorcev pri nas tvorijo štirje simetrično postavljeni dvonadstropni trakti, ki ograjujejo notranje dvorišče z manjšim francoskim parkom. V traktu nasproti glavnega vhoda je mogočna slavnostna dvorana, katere strop je okrašen s čudovitimi štukaturami in freskami, ki ponazarjajo alegorije štirih elementov: zrak, zemljo, vodo in ogenj.
Po Attemsih so se zvrstili različni lastniki, od leta 1989 pa ga upravlja skupina Impol iz Slovenske Bistrice. Ta je dvorec dala v najem, da bi turistično zaživel, a so se nekateri najemniki v zadnjih letih lotili tudi prenove, ki ni bila usklajena s strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in narave.
Podružnična cerkev sv. Lenarta je nastala v pozni gotiki. FOTO: MILAN STERNAD
Milan Sternad, makolski fotograf, kronist in častni občan
Približno dva kilometra južno od Makol je sredi lapornate haloške pokrajine zaplata permskega apnenca, ki ga raztaplja voda potoka Šege in botruje nastanku kraških pojavov, ki so za severovzhodno Slovenijo redkost. Tako je blizu opuščenega premogovnika na nadmorski višini 330 metrov vhod v 550 metrov dolgo izvirno kraško jamo Belojačo, ki je bila že ob koncu 19. stoletja krajevna znamenitost. Do njenega slikovitega poševnega špranjastega vhoda pridemo, če se zapeljemo proti Jelovcu, zavijemo v dolino potoka Šege in po dobrem kilometru krenemo v gozdnato pobočje. Na koncu Vhodnega rova je na levi strani Slepi rov, medtem ko je za nadaljevanje ogleda po desni strani potrebna jamarska oprema, s katero po ozkem erozijskem rovu pridemo v večjo dvorano, imenovano Križišče, ki se razcepi na 250-metrski Levi in 90-metrski Desni rokav. V jami je pomembno slovensko in tudi evropsko zatočišče ogroženih vrst netopirjev (velikega in malega podkovnjaka ter dolgokrilega netopirja).
Cerkev sv. Andreja, ki se prvič omenja leta 1441, je postala župnijska 1766. Sprva gotsko stavbo so pozneje dozidali in barokizirali, baročna je tudi njena oprema. Na gričku nad Makolami stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, ki je nastala v pozni gotiki in je bila nazadnje predelana 1930.
Čeprav zametki šolstva v Makolah segajo v zadnja leta 18. stoletja, se je do izgradnje šolskega poslopja 1876., ki stoji desno od župnijske cerkve, pouk večidel odvijal v neustreznih prostorih. V času nastanka razgledniške risbe je štirirazrednico z več kot 200 učenci vodil nadučitelj Josef Svetin. V šolskem letu 1957/58 je šola postala osemletka in se poimenovala po pesnici Anici Černejevi.
A šolsko poslopje je bilo vse bolj dotrajano in tesno, zato so ga 1970. temeljito obnovili in povečali. Potem ko so s preureditvijo podstrešja 1992. pridobili še tri učilnice in štiri kabinete, 2009. zgradili telovadnico, 2011. knjižnico in stavbo ob energetski sanaciji 2014. oblekli v novo fasado, je devetletka s 150 učenci, ki jo vodi ravnateljica Silvestra Samastur, pomembno stičišče dogajanja v kraju.
Dvorec Štatenberg je eden najlepših baročnih dvorcev pri nas.
Dvorec Štatenberg stoji na vzpetini nad Dravinjo in ga je v 90. letih 17. stoletja po načrtih graškega arhitekta Johanna Joachima Carlona dal pozidati grof Ignac Marija Attems. Enega najlepših baročnih dvorcev pri nas tvorijo štirje simetrično postavljeni dvonadstropni trakti, ki ograjujejo notranje dvorišče z manjšim francoskim parkom. V traktu nasproti glavnega vhoda je mogočna slavnostna dvorana, katere strop je okrašen s čudovitimi štukaturami in freskami, ki ponazarjajo alegorije štirih elementov: zrak, zemljo, vodo in ogenj.
Po Attemsih so se zvrstili različni lastniki, od leta 1989 pa ga upravlja skupina Impol iz Slovenske Bistrice. Ta je dvorec dala v najem, da bi turistično zaživel, a so se nekateri najemniki v zadnjih letih lotili tudi prenove, ki ni bila usklajena s strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in narave.
