V Jadransko morje je zaplavala že davno izumrla vrsta rib
V Jadransko morje se vračajo že davno izumrle beluge, orjaške ribe iz družine jesetrov, ki lahko dosežejo težo ene tone in dolžino sedem metrov. To je nedavno sporočil Pero Ugarković z Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu in v svoji objavi na Facebooku dodal, da so ribe, ki se jim po latinsko reče Huso huso, Hrvati pa jim pravijo morune, v Jadranu plavale še v času, ki se ga ne spomnijo niti naši pradedje.
25 so jih opremili z oddajniki.
»Čeprav so njen zadnji primerek opazili leta 1989 na splitski ribji tržnici, po vsej verjetnosti je bil ulovljen blizu Supetra na otoku Brač, je bila moruna pozabljena in razglašena za izumrlo že dolgo pred tem,« je zapisal.
Kot vsi jesetri tudi beluge, ki jih nikar ne zamenjajmo z istoimenskimi kiti, ne živijo le v morju, ampak tudi v rekah. Samice, ki spolno dozorijo šele pri 20 letih, se od takrat vsakih pet let drstijo v rekah severnega Jadrana, predvsem v Savi in Donavi.
Izumrle zaradi kaviarja
Do izumrtja beluge v Jadranskem morju je prišlo zaradi onesnaženih voda, gradnje jezov in pregrad na rekah ter prelova – prevelikega ribolova zaradi kaviarja, medtem ko se je po zaslugi repopulacije s pomočjo strokovnjakov ohranila v Kaspijskem jezeru in Črnem morju.
Kot kaže, pa se bo znova naselila tudi v Jadranskem morju, in to po zaslugi italijanskega projekta Life natura, v okviru katerega so v reko Pad naseljevali sicer domorodno vrsto jadranskega jesetra (Acipenser naccarii). Precej manjša riba od beluge še ni izumrla, a zaradi istega razloga kot beluga spada med močno ogrožene vrste. Da bi ohranili jadranskega jesetra, so pri jezu hidroelektrarne Isola Serafini na reki Pad odstranili prepreke, zaradi katerih ribe prej niso mogle plavati nazaj v morje. In leta 2017 so se jesetri prvič po 60 letih začeli neovirano preseljevati iz zgornjega toka vse do izliva reke v Jadransko morje v bližini Benetk.
Prišle so tri
Poleg jesetrov so v okviru drugega projekta leta 2019 v italijansko reko Ticino, ki se izliva v Pad, začeli naseljevati tudi belugo. Petindvajset teh orjaških rib so opremili z oddajniki, nedavno pa sporočili, da so tri že dosegle Jadransko morje.
Strokovnjaki pričakujejo, da bomo belugo in jadranskega jesetra odslej pogosteje videvali v Jadranskem morju, tudi slovenskem. Kot nam pove Borut Mavrič z Morske biološke postaje v Piranu, so prav severni del Jadrana in reke, ki se izlivajo vanj, njuno naravno okolje.
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo tako belugo kot jadranskega jesetra odslej bolj pogosto videvalo v morju, tudi slovenskem.
Na območju Jadrana poteka tudi oživljanje drugih vrst rib. Ena od njih je hama (Argyrosomus regius), bela riba, ki je je bilo nekoč v izobilju in je bila zelo cenjena, a so jo počasi z ribolovom skorajda iztrebili.
Prav tako spada med ogrožene v Jadranu navadni sklač (Squatina squatina), vrsta morskega psa, ki jo ogroža intenzivni ribolov, predvsem kočarjenje. A po zaslugi nekaterih projektov se znova pojavlja v večjem številu.
Med močno ogroženimi morskimi organizmi, ki niso ribe, so želve, veliki leščur, morski konjiček, sredozemska medvedka in navadni delfin.
