V Jadranu sluz povzroča smrt nekaterih živali! Kakšen je vpliv na človeka?
Cvetenje, ki v severnem Jadranu vse pogosteje »plemeniti« morje s sluzjo, je odziv na okoljske razmere, kot sta visoka temperatura in nesorazmerno razmerje hranilnih soli.
»Zaradi zmanjšane količine fosfatov v detergentih se je vnos le-teh preko rek bistveno zmanjšal v primerjavi z dušikom, ki velja za enega glavnih povzročiteljev cvetenja v severnem Jadranu. Izločanje sluzi je tudi eden od obrambnih mehanizmov pred UV sevanjem in se uporablja za uravnavanje plovnosti in nastajanje celic. Mirno vreme in izrazita plastovitost vplivata na daljše trajanje teh cvetenj,« za tportal pojasnjuje direktorica Inštituta za oceanografijo in morje (IOR) Živana Ninčević Gladan.
Povzroča škodo ribičem
Prvi zapisi o tem pojavu segajo v leti 1729 in 1872. Od konca 19. stoletja so skoraj reden pojav v Jadranu, predvsem v severnem delu, v zadnjih letih pa jih opažajo tudi južneje.
»Sluz na gladini morja, v kateri so delci cvetnega prahu, umazanija in deli okoliških kopenskih rastlin, ki so se znašli v vodi, ni videti lepo in odbija kopalce. Samo cvetenje ni škodljivo, vendar sluz ujame vse delce in nečistoče v vodnem stolpcu, zato lahko povzroči draženje na koži,« pojasnjuje Ninčević Gladan.
Tudi morski biolog Neven Iveša poudarja, da sluz za človeka ni nevarna, je pa neprijetnega videza. Ugotavlja, da povzroča škodo ribičem, saj se lepi na mreže in bistveno zmanjšuje ulov.
»Z biološke plati je sluz polna bakterij, ki med razgradnjo porabljajo kisik, zato lahko pride do zmanjšanja ravni kisika v morju, predvsem na dnu. Živali, kot so nekatere školjke in spužve, lahko zaradi tega poginejo,« pravi Iveša.
Krive višje temperature
Cvetenje se je tudi v Marmarskem morju (Turčija) v zadnjih letih okrepilo, znanstveniki pa to v veliki meri pripisujejo podnebnim spremembam in naraščajočim temperaturam. Številne študije kažejo, da sluz nastane zaradi povišane temperature morske površine, močne svetlobe in zmanjšane slanosti.
»Ločimo makroagregate do pet centimetrov ter velike makroagregate, ki so videti kot oblaki ali trakovi s premerom do štirih metrov. Veliki makroagregati se razprostirajo po široki površini morske gladine ali po celotnem vodnem stolpcu,« pojasnjuje direktor hrvaškega Inštituta za oceanografijo in morje in opozarja, da do tega pojava pride zaradi sproščanja organske snovi iz celic mikroskopsko majhnih alg (fitoplanktona).
Gre za običajne snovi
»Gre predvsem za ogljikove hidrate, karboksilne kisline in polisaharide, torej neškodljive organske spojine, ki nastanejo v procesu fotosinteze. Izpuščanje organskega materiala v obliki sluzi je stalen pojav, vendar pa je v določenih okoljskih razmerah intenzivnejši in ga opazimo kot nabiranje sluzi na površini morja. Sluz sprošča tudi mikroalge, zato se ta pojav lahko pojavi tudi v spodnji plasti in povzroča težave ribičem, saj se lepi na mreže,« ugotavlja Ninčević Gladan.
Kakovost kopalnih voda na Hrvaškem med sezono analizirajo vsakih 15 dni. Od junija do oktobra testirajo vzorce na celotni hrvaški jadranski obali, pa tudi na odprtih vodah. Vzorčenje se izvaja najmanj sezonsko, na določenih postajah pa tudi mesečno. V posebnih programih spremljanja, na primer strupenih vrst fitoplanktona, se vzorčenje izvaja tedensko.
Ocena je določena na podlagi meril, ki jih določajo predpisi o kakovosti morja in kopalnih voda ter direktiva EU o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Informacije o kakovosti kopalnih voda najdete na spletni strani Inštituta za oceanografijo in morje.
Preberite še:
