Pet junaških mladenk s Ponikve pri Žalcu negovalo ranjenega vojaka (FOTO)
V kraju Studence, ki spada v KS Ponikva pri Žalcu, je pred dnevi potekalo tradicionalno srečanje v spomin in počastitev nekdanjih mladenk, ki so v tamkajšnji kraški jami Steska skrivale in zdravile ter tako pri življenju ohranile hudo ranjenega borca 14. divizije ruske narodnosti Nikolaja Katanova.
To humano delo je opravljalo pet junaških mladenk s Ponikve pri Žalcu (Fani Jezernik - Čanč, Fanika Razdevšek - Jezernik, Štefka Jezernik - Fužir, Ljudmila Kos - Dražnik in Ivanka Stropnik - Turinek). Za vojaka so v podzemni jami skrbele prve mesece leta 1945, po koncu vojne pa so ga premestili v celjsko bolnišnico. Od tam se je po zaslugi mladenk živ in zdrav vrnil v domovino. Tistemu obdobju se od leta 2010, ko so pred jamo namestili spominsko ploščo, vsako leto poklonijo s prireditvijo pri Ribniku Steska - Cokan ter s pohodom od spomenika NOB na Ponikvi do Steske jame.
Negovalke so morale najprej ustaviti gangreno na posameznih ranah.
Tako je bilo tudi letos, a že drugo leto zapovrstjo zaradi ruske agresije nad Ukrajino na slovesnosti ni bilo predstavnikov ruskega veleposlaništva v Sloveniji. So se pa dogodka udeležili številni gostje s podžupanom Občine Žalec Romanom Virantom in predsednikom ZZB za vrednote NOB Spodnje Savinjske doline Marjanom Vodebom na čelu. Prireditev so s programom popestrili učenci POŠ Ponikva, ki so bili tudi udeleženci pohoda, in Moški pevski zbor Ponikva. Slovesnost je povezovala Nada Jelen, hči ene od požrtvovalnih domačink. Osrednji govornik je bil predsednik KO ZB Ponikva Danijel Jelen, ki je tudi najbolj zaslužen za dobro urejeno pot do jame in za ohranjanje tega spomina. Delegacija je položila spominski venec pred vhod v jamo.
Negovalke so morale
Kot je ob odkritju spominske plošče leta 2010 povedal glavni pobudnik Milan Razdevšek, je Katanovu uspelo pobegniti iz taborišča ruskih ujetnikov pri Dravogradu in se vključiti v legendarno 14. divizijo, kjer je bil ostrostrelec. Blizu Andraža nad Polzelo ga je ranila sovražna granata in mu zadala številne globoke rane. Ker tako ranjen ne bi preživel poti v oddaljeno partizansko bolnišnico na Pohorju, so ga zaupali v oskrbo v hišo samih žensk v Kalah. Ženske so se bale odgovornosti in morebitnega razkritja, da skrbijo za ranjenca, zato so ga premestili na Ponikvo, po domače h kmetu Flernaču, kjer so ga v oskrbo prevzele članice mladinske organizacije s Ponikve in Podkraja. Ker se je začelo šušljati, da pri Flernaču menda skrivajo ranjenca, so ga po desetih dneh prenesli v Stesko jamo. Dekletom sta pomagala zanesljiva krajana Franc Verdev - Jelenov in Martin Jezernik - Lokanov.
Negovalke so morale najprej ustaviti gangreno na posameznih ranah, bilo jih je več kot dvajset. Za oskrbo ranjenca so uporabljale sredstva, ki jih je pripravil zdravilec Janez Rezman - Volkov Janez, in sicer iz tavžentrože, namočene v žganju, arnike, kislega zelja, zavitega v gazo, sirotke, s katero so mu izpirale rane in tako preprečile napredovanje gangrene. Uvedle so dežurstvo, vsak dan je ena od njih skrbela zanj. Če je bilo varno, so ga ob sončnem dnevu prenesle na plan, da je bil na svežem zraku. Vse to je pripomoglo, da se mu je zdravstveno stanje vidno izboljševalo. Po koncu vojne so ga premestili na rehabilitacijo v bolnišnico v Celje, nato pa se je vrnil v domovino.
