V jami virusu ni prijetno
Po najdaljšem zaprtju v 200 letih je Postojnska jama spet na ogled občudovalcem; koncentracija negativnih ionov z drugimi dejavniki v jami učinkuje protivnetno.
Odpri galerijo
To je sezona, ki bi jo najraje vsi pozabili. Ampak je ne bomo pozabili nikoli!« je zadel žebljico na glavico predsednik upravnega odbora podjetja Postojnska jama, d. d., Marjan Batagelj, ko je pred dnevi po 82 dneh znova odprl svetovno znamenitost za obiskovalce.
Postojnska jama v vsej 200-letni turistični zgodovini še nikoli ni bila tako dolgo zaprta. Celo med prvo in drugo svetovno vojno so bila njena znamenita železna vrata odprta. »Za nekaj tednov je bila zaprta zgolj po požigu leta 1944, ob menjavi upravljavca leta 1945, v novejši zgodovini pa so vrata za en dan zaprli med osamosvojitveno vojno, za tri dni pa leta 2014, ko je ta del Slovenije prizadel žled,« je poudaril Batagelj, čigar načrtov svetovna zdravstvena katastrofa ni ustavila. Nasprotno. Tudi med karanteno so nadaljevali vse investicije in uresničili zadane cilje. Delno so prenovili promenado slavnih, park, obnovili lipov drevored in v celoti obnovili še drugi del hotela Jama.
»Vprašanje, kako bi lahko tako hitro izpeljali obnovo promenade, če ne bi bilo korone,« se je namuznil med predstavitvijo projekta, s katerim so ozaljšali 810 metrov dolgo in 1020 kvadratnih metrov veliko površino v kompleksu. Na promenado so v obliki kapljic položili kar 91.800 granitnih kock in posadili osem mladih lip v drevoredu, ki je nekoč povezoval jamo in Postojno. »In brez korone ne bi odkrili niti novih rovov pod Predjamskim gradom,« ni pozabil omeniti Batagelj, ki upravlja tudi veličastno utrdbo, ki jo uvrščajo med 10 najlepših grajskih stavb na svetu in so jo znova odprli 1. junija. »Življenje mora naprej. Mi smo optimisti, in če smo lahko zgled v krizi, naj bomo z investicijo,« meni eden od najbogatejših Slovencev z izjemnim občutkom ne le za posel, temveč tudi za okolje, v katerem živi in dela, za naravo in za ljudi, zaposlene. Večina od 200 njegovih delavcev je bila v času epidemije na čakanju, tudi zdaj jih dela le peščica. »Na delo se bodo vračali postopoma z naraščanjem števila obiskovalcev, ki jim bomo ponudili dva obiska na dan, ob večjem številu obiskovalcev pa povečevali tudi število ogledov.«
Stalnost temperature, več kot 90-odstotna relativna vlažnost, visoka koncentracija negativnih ionov in prisotnost nekaterih drugih mineralov so dejavniki, ki učinkujejo protivnetno, razredčijo sluz, olajšujejo izkašljevanje, sproščajo mišice dihalnih poti, pomagajo pri boljši prehodnosti in samoočiščenju pljuč.
Ob vsem tem, začetnem 40-odstotnem znižanju cen družinskih vstopnic in ne nazadnje ob pomoči države z boni v Postojnski jami računajo na uspešen vnovični zagon, čeprav po besedah Batagelja »v začetku v ospredju ni ekonomski interes, temveč družba«.
Postojnska jama v vsej 200-letni turistični zgodovini še nikoli ni bila tako dolgo zaprta. Celo med prvo in drugo svetovno vojno so bila njena znamenita železna vrata odprta. »Za nekaj tednov je bila zaprta zgolj po požigu leta 1944, ob menjavi upravljavca leta 1945, v novejši zgodovini pa so vrata za en dan zaprli med osamosvojitveno vojno, za tri dni pa leta 2014, ko je ta del Slovenije prizadel žled,« je poudaril Batagelj, čigar načrtov svetovna zdravstvena katastrofa ni ustavila. Nasprotno. Tudi med karanteno so nadaljevali vse investicije in uresničili zadane cilje. Delno so prenovili promenado slavnih, park, obnovili lipov drevored in v celoti obnovili še drugi del hotela Jama.
Ob vnovičnem odprtju ponujajo 40 odstotkov nižje cene družinskih vstopnic.
»Vprašanje, kako bi lahko tako hitro izpeljali obnovo promenade, če ne bi bilo korone,« se je namuznil med predstavitvijo projekta, s katerim so ozaljšali 810 metrov dolgo in 1020 kvadratnih metrov veliko površino v kompleksu. Na promenado so v obliki kapljic položili kar 91.800 granitnih kock in posadili osem mladih lip v drevoredu, ki je nekoč povezoval jamo in Postojno. »In brez korone ne bi odkrili niti novih rovov pod Predjamskim gradom,« ni pozabil omeniti Batagelj, ki upravlja tudi veličastno utrdbo, ki jo uvrščajo med 10 najlepših grajskih stavb na svetu in so jo znova odprli 1. junija. »Življenje mora naprej. Mi smo optimisti, in če smo lahko zgled v krizi, naj bomo z investicijo,« meni eden od najbogatejših Slovencev z izjemnim občutkom ne le za posel, temveč tudi za okolje, v katerem živi in dela, za naravo in za ljudi, zaposlene. Večina od 200 njegovih delavcev je bila v času epidemije na čakanju, tudi zdaj jih dela le peščica. »Na delo se bodo vračali postopoma z naraščanjem števila obiskovalcev, ki jim bomo ponudili dva obiska na dan, ob večjem številu obiskovalcev pa povečevali tudi število ogledov.«
S prvim vlakcem po razglasitvi konca epidemije se je v sredo dopoldne v jamo na enourno vožnjo odpeljalo dober ducat obiskovalcev, med njimi največ Slovencev, gostje so prišli še iz Nemčije, Hrvaške in Italije. »Ne predstavljam si, kako bi svoj 39. rojstni dan praznoval lepše kakor z butičnim ogledom Postojnske jame,« je ob izhodu pokomentiral Aleš Bučar iz Rake pri Krškem.
Niti ene okužbe
Ob ponovnem odprtju dosledno upoštevajo preventivne ukrepe in higienske standarde, v jamo se vstopa v manjših skupinah, na vlakcih je zagotovljena varnostna razdalja. »Na srečo nam pomaga tudi narava,« so še sporočili iz Postojnske jame, d. d. In razložili, da koncentracija negativnih ionov v njej ustvarja neprijetno okolje za viruse. Morda tudi zato ob vseh množicah v Postojnski jami niso zaznali ene okužbe z novim koronavirusom.Stalnost temperature, več kot 90-odstotna relativna vlažnost, visoka koncentracija negativnih ionov in prisotnost nekaterih drugih mineralov so dejavniki, ki učinkujejo protivnetno, razredčijo sluz, olajšujejo izkašljevanje, sproščajo mišice dihalnih poti, pomagajo pri boljši prehodnosti in samoočiščenju pljuč.
Ob vsem tem, začetnem 40-odstotnem znižanju cen družinskih vstopnic in ne nazadnje ob pomoči države z boni v Postojnski jami računajo na uspešen vnovični zagon, čeprav po besedah Batagelja »v začetku v ospredju ni ekonomski interes, temveč družba«.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro