V Jankovićevi Ljubljani proti rdeči četrti
V prestolnici niso naklonjeni ideji organizacije Dobra družba. Z ureditvijo dejavnosti bi zmanjšali trgovino z belim blagom.
Odpri galerijo
Pot do rdeče četrti v Ljubljani bo, vse kaže, dolga. Koliko so tej meščani sploh naklonjeni, ni znano, zagotovo pa ji niso na občini. Prošnjo pobudnika za ureditev prostitucije, organizacije Dobra družba, za sestanek z županom Zoranom Jankovićem, so namreč po besedah njenega predsednika Žige Sedevčiča zavrnili.
Kot nam je slednji pojasnil, na oddelku za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) menijo, da se ženske in tudi moški za prostitucijo ne odločijo svobodno, ampak zaradi zunanjih vplivov, nuje – torej na vsak način prisilno, in ne zaradi tega, ker bi si želeli prodajati svoje telo. Poleg tega je po njihovo med prostitutkami veliko tujk, ki so še bolj ranljive, saj prihajajo k nam zaradi ekonomskih razlogov in ne poznajo našega jezika, družbenih razmer, delovanja institucij, včasih gre tudi za ilegalno bivanje in zaradi svoje ranljivosti so velikokrat žrtve izsiljevanja: »Skratka, na MOL so prepričani, da rdeča četrt ne bi ničesar rešila, zato vzpostavitve te v prostorih, ki so njihova last, ne bodo dovolili.«
Sedevčič odgovor ocenjuje kot znak, da v državi še vedno prevladujeta dva nasprotujoča si pogleda na prostitucijo: »Občinski odziv kaže na njeno tradicionalno razumevanje, vidi jo kot obliko nasilja nad žensko. Toda dejstvo je, da je prostitucija tukaj, in to ne od včeraj. Ne pravijo ji zastonj najstarejša obrt na svetu. Res je prisilne prostitucije in s tem zvodništva veliko in v teh primerih mora posredovati policija. Prostovoljna prostitucija, kakršni koli razlogi že pripeljejo do nje, pa je vse od leta 2008 zakonsko delno regulirana kot profitna storitvena dejavnost. Kljub temu so registrirani delavci še vedno potisnjeni na socialno dno, v opravljanje storitev v privatnih stanovanjih, kjer so, tudi zaradi odsotnosti nadzora, lahke žrtve kriminalnih združb. To bi radi preprečili.«
Predsednik Dobre družbe je prepričan, da bi številni spolni delavci raje izbrali varno delovno okolje, k izboljšanju njihovega položaja pa bi pripomoglo že to, »da bi se slišal in upošteval njihov glas«. In še: »Onemogočanje zagotavljanja prostorov za opravljanje registrirane dejavnosti vidimo kot zatiskanje oči, potiskanje prostitucije tja, kjer je že zdaj, v podzemlje, in korak v nasprotno smer naših prizadevanj, predvsem za zmanjševanje trgovine z belim blagom in boljši nadzor nad širjenjem spolnih in drugih bolezni.«
Kot sklene Žiga Sedevčič, še naprej upajo na sestanek z Zoranom Jankovićem, še posebno »ker velja za odprtega in razgledanega župana, ki je naklonjen razpravam tudi s skupinami, ki so tako ali drugače stigmatizirane, v manjšini, ali pač drugače versko usmerjene«.
Kot nam je slednji pojasnil, na oddelku za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) menijo, da se ženske in tudi moški za prostitucijo ne odločijo svobodno, ampak zaradi zunanjih vplivov, nuje – torej na vsak način prisilno, in ne zaradi tega, ker bi si želeli prodajati svoje telo. Poleg tega je po njihovo med prostitutkami veliko tujk, ki so še bolj ranljive, saj prihajajo k nam zaradi ekonomskih razlogov in ne poznajo našega jezika, družbenih razmer, delovanja institucij, včasih gre tudi za ilegalno bivanje in zaradi svoje ranljivosti so velikokrat žrtve izsiljevanja: »Skratka, na MOL so prepričani, da rdeča četrt ne bi ničesar rešila, zato vzpostavitve te v prostorih, ki so njihova last, ne bodo dovolili.«
Lahke žrtve kriminalcev
Sedevčič odgovor ocenjuje kot znak, da v državi še vedno prevladujeta dva nasprotujoča si pogleda na prostitucijo: »Občinski odziv kaže na njeno tradicionalno razumevanje, vidi jo kot obliko nasilja nad žensko. Toda dejstvo je, da je prostitucija tukaj, in to ne od včeraj. Ne pravijo ji zastonj najstarejša obrt na svetu. Res je prisilne prostitucije in s tem zvodništva veliko in v teh primerih mora posredovati policija. Prostovoljna prostitucija, kakršni koli razlogi že pripeljejo do nje, pa je vse od leta 2008 zakonsko delno regulirana kot profitna storitvena dejavnost. Kljub temu so registrirani delavci še vedno potisnjeni na socialno dno, v opravljanje storitev v privatnih stanovanjih, kjer so, tudi zaradi odsotnosti nadzora, lahke žrtve kriminalnih združb. To bi radi preprečili.«
Registrirani delavci so še vedno potisnjeni na socialno dno, v opravljanje storitev v zasebnih stanovanjih, kjer so, tudi zaradi odsotnosti nadzora, lahke žrtve kriminalnih združb.
Predsednik Dobre družbe je prepričan, da bi številni spolni delavci raje izbrali varno delovno okolje, k izboljšanju njihovega položaja pa bi pripomoglo že to, »da bi se slišal in upošteval njihov glas«. In še: »Onemogočanje zagotavljanja prostorov za opravljanje registrirane dejavnosti vidimo kot zatiskanje oči, potiskanje prostitucije tja, kjer je že zdaj, v podzemlje, in korak v nasprotno smer naših prizadevanj, predvsem za zmanjševanje trgovine z belim blagom in boljši nadzor nad širjenjem spolnih in drugih bolezni.«
2008. so prostitucijo zakonsko delno regulirali.
Kot sklene Žiga Sedevčič, še naprej upajo na sestanek z Zoranom Jankovićem, še posebno »ker velja za odprtega in razgledanega župana, ki je naklonjen razpravam tudi s skupinami, ki so tako ali drugače stigmatizirane, v manjšini, ali pač drugače versko usmerjene«.