V jaslicah in veri je po sinovi smrti Ciril našel tolažbo (FOTO)
Zdaj je tisti prijetni in lepi čas leta, ko se dajejo jaslice skupaj. Tudi v Boštanju pri Sevnici. Več kot 30 let, zagotovo pa od leta 1988, za čaroben december in pašo za oči in dušo skrbi danes 74-letni Ciril Udovč.
»Ob pol devetih sem po navadi že v cerkvi,« nam pove, ko stopimo čez prag cerkve Povišanja svetega Križa v Boštanju. Ciril je dobrodušen mož, seže v roko, pokaže proti odru, kjer nastajajo jaslice, in da vedeti: »Danes se veže napeljava. Zdajle se bo delala povezava na krmilnik.« Vemo, da ni računal na našo pomoč, ker tu smo bosi. Povabi v svetišče, sedemo na eno od klopi in se začnemo pogovarjati.
Več kot 30 let na 50 kvadratnih metrih
Ciril se je rodil nekaj kilometrov proč v kraju Domačevec. Družina se je preselila v Boštanj, z ženo sta si ustvarila dom, se poročila. Tja v otroške dni pa segajo njegovi prvi spomini na jaslice. »Ko smo se preselili v hišo in sva imela otroka, sina in hčerko, je bilo pol dnevne sobe rezervirane za jaslice,« se ozre v preteklost. Od najstniških dni je organist, pozneje je postal tudi uspešen zborovodja. Od vsega pa je verjetno še najbolj jasličar. Tudi letos.
»Jaslice v takem obsegu postavljamo zagotovo od leta 1988, morda še kako leto prej,« se poskuša spomniti. Pove, da so bile jaslice na več koncih cerkve, potem pa je eden od domačinov dal dovolj lesa, da so postavili oder, ki ga imajo še danes. Prav pri odru se vse začne.
V kotu opazimo tudi solkanski most, na levem delu jaslic blejski grad.
»Po navadi je tako, da si jaslice zamislim takoj po dopustu, od julija in avgusta,« razkrije o tem, kako nastajajo. Les, štore in drug material ima med letom spravljene v sosednjem gospodarskem poslopju. V petek pred prvo adventno nedeljo pa vse zvozijo v cerkev, da začno jaslice postavljati. Letošnje obsegajo kar 50 kvadratnih metrov in so deljene na dvoje: na levi strani je Betlehem in votlina, v kateri se je rodil Jezus. »Ta del sem izdelal iz siporeksa,« nadaljuje Ciril, potem pa se nam odpre pogled na župnijo Boštanj. Podružnične cerkve so v krajih Lukovec, Okič, Topolovec, Log, Kompolje in Šmarčna.
»Na najvišji točki fare je na Topolovcu cerkev Marijinega vnebovzetja. Letos so obnovili fasado, zato sem tudi jaz obnovil maketo,« še izvemo od ustvarjalca, ki makete praviloma izdeluje iz lesonala, do štiri milimetre debelih plasti lesa, ki jih navadni smrtniki poznamo kot notranje dele omar.
Po mah na Kočevsko
Preden Ciril z ekipo postavi oder, se odpravi na Kočevsko po mah. Na pot jih gre več, da ne presežejo količine, ki jo sme posameznik nabrati. »Nikoli ne oberemo skale do konca, pozorni smo,« Ciril potrdi, da so obzirni pri nabiranju, nekaj deset kilogramov mahu potrebujejo za jaslice. Po zadnjih podatkih ga je za letošnje porabil dobrih 20 gajbic. Ko je oder postavljen, začne nanj polagati štore, potem pa pridejo na vrsto makete, od hiš, tudi njegova domača, cerkva do gospodarskih poslopij, med katerimi ne manjka žaga. V kotu opazimo tudi solkanski most, na levem delu jaslic blejski grad.
Najbolj čarobno je zvečer, ko vse lučke zagorijo. Na nebu se prikažeta luna in zvezda repatica.
»Vsaka maketa ima svoj kabel, ki omogoča osvetljavo. Ko je to postavljeno, pride na vrsto mah. Z njim zakrijem vse. Potem začnem postavljati figure, nekaj več kot 100 jih je. Jaslice so prvič za javne oči 24. decembra po 12. uri,« pripelje razlago do trenutka, ko se njegovo delo sklene. Potem pa so vsak dan na ogled od 8. pa tja do 19. ure. »Najbolj čarobno je zvečer, ko vse lučke zagorijo. Na nebu se prikažeta luna in zvezda repatica. V 240 sekundah se izmenja vse: od dneva do noči,« izda še o posebnem krmilniku, ki regulira svetlobo, izdelali pa so mu ga nekdanji sodelavci v podjetju Ines. Poleg svetlobnih učinkov so tu še zvočni – v jaslicah bo odmevalo zvonjenje s topolovške cerkve.
Razumevajoča žena
»Lani sem imel tudi Triglav in Kredarico, pred leti Bohinjsko jezero in cerkev sv. Janeza Krstnika in znameniti most. V jezeru so plavale zlate ribice, vodo pa sem dodatno ogreval, ker je včasih v cerkvi zelo mrzlo,« pripoveduje o tem, kaj vse je že ustvaril. Vsako leto pa je pri njem kaj novega: »Letos sem izdelal maketo Jurijeve kapele, ki je bila zgrajena leta 1996 v zahvalo za srečno vrnitev izgnancev iz Nemčije ob koncu druge svetovne vojne.«
20 gajbic maha je letos porabil.
S postavljanjem se tudi sam pripravlja na ta veliki cerkveni praznik: »Jezus se tako rodi tudi v naši fari,« poudari Ciril, ki mu vera veliko pomeni. »Vera me gor drži. Predvsem lahko mirno rečem, da naju je z ženo vera obdržala pokonci leta 1997, ko sva v prometni nesreči izgubila sina,« doda tiho, s cmokom v grlu. Potem pa se spet ozre v svoj svet jaslic, poln hvaležnosti, ker ima zelo razumevajočo ženo, pri delu mu pomagata tudi nečak Urban in vnuk Nejc, redno pa še pol ducata boštanjskih faranov.
