V Kamniku mamut na avtobusni postaji: štiri metre visoki orjak čakal 14 let
V Kamniku bodo ob letošnjem občinskem prazniku končno le odkrili kip mamuta, ki ga je pred 15 leti izdelal zdaj že pokojni kipar Miha Kač iz Bistričice blizu Stahovice. V bron ga je ulil livar Roman Kamšek iz podjetja Livarne umetnin z Gore pri Komendi, na občini pa so se odločili, da ga v naravni velikosti postavijo v novo urejeni park ob avtobusni postaji. Okostje predpotopne živali so odkrili 14. marca 1938 ob Nevljici, torej pred 85 leti.
Zgodba o nastanku sodobnega mamuta sega v leto 2005, ko so kiparja Kača na potovanju po Južni Ameriki navdušili kipi dinozavrov in podobnih živali v naravni velikosti. Takrat je začel razmišljati, da bi lahko tudi v Kamniku postavili mamuta v vsej njegovi veličini. Leta 2008 je izdelal model, skupaj z okli dolg 6,3 metra, visok štiri metre, kip pa bo tehtal 2,5 tone.
Ko je Kač izdelal model mamuta v naravni velikosti, je upal, da bo občina Kamnik velikodušno sodelovala pri postavitvi ledenodobnega velikana. Takrat je občino vodil Tone Smolnikar, ki pa na volitvah 2010 po več kot 14-letnem uspešnem delovanju ni več kandidiral za funkcijo prvega moža. Postavitvi mamuta je bil naklonjen, saj je livar Kamšek 2009 že napravil negativ velike živali. A prišle so volitve leta 2010 in zamenjal ga je takrat mladi Marjan Šarec.
Večkrat je poudaril, da so v občini pomembnejše naloge kot postavitev mamuta. In da za mamuta nima denarja. Zatem je bilo še nekaj zasebnih pobud, a kip je ostal v Bistričici. Leta 2018 je umrl kipar Miha Kač, ki je nekaj zadnjih let svojega življenja namenil izdelavi modela velikana z mogočnimi okli in srčno upal na njegovo postavitev.
Zdaj je znano, da bo največji slovenski spomenik stal ob kamniški avtobusni postaji, uradno pa ga bodo odkrili v soboto, 25. marca, ob 10.30. »Najdba okostja mamuta v Nevljah je za vso kamniško občino velikega pomena, hkrati pa priložnost za večjo prepoznavnost in promocijo občine,« so povedali v uradu župana.
»Taka prepoznavnost in mogočnost orjaškega mamuta bosta odlično služili za zbiranje in druženje na krasni lokaciji ob Kamniški Bistrici v središču urbanega dela Kamnika, kjer bodo tudi možnosti za manjše prireditve, ki bodo namenjene tako krajanom kot šolam in vrtcem, zlasti pa bo poskrbljeno za ranljive skupine.«
Na območju Slovenije so bili ostanki mamutov najdeni na kar 16 najdiščih.
Kipar Miha Kač se je postavitve mamuta lotil s kar največjo skrbnostjo in nešteto študijami. »Delal sem od avgusta naprej, kot žival,« je pripovedoval leta 2008. »Zaradi nenehnega plezanja po lestvi in dela sem tudi precej shujšal. Povezal sem se s Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani. Prinesel sem jim enega izmed manjših modelov, pa so mi svetovali, naj ga nekoliko poredim. Prav tako smo določili njegovo hojo, saj je ta na marsikateri sliki narobe prikazana. Dogovorili smo se še, kakšna bo njegova dlaka. Ta je bila na vrhu dolga kakšnih 60 cm, spodaj pa je imel puhasto dlako, da ga je grela. Ušesa je imel popolnoma zaraščena, ker bi mu sicer zmrznila.«
Zanimivost za vso Evropo
Vrnimo se v preteklost in se spomnimo časov ob odkritju mamutovega okostja. Časnik Jutro je 15. marca 1938 poročal: »Kamnik in njegova prelepa okolica sta včeraj (14. marca) obogatela za atrakcijo, za katero jima bo po pravici zavidala Evropa. V kanalu Nevljice, ki jo regulirajo ob znanem ovinku pod neveljsko cerkvijo, so delavci s krampi in lopatami naleteli na okostje ene največjih, najbolj slovečih predpotopnih zverin, na ogromnega mamuta.«
Zaradi nenehnega plezanja po lestvi in dela sem tudi precej shujšal.
Zaneseni poročevalec nadaljuje: »Ko so delavci začeli kakšnih 150 metrov od cerkve kopati jamo za temelje novega betonskega mostu, je eden izmed njih popoldne naletel v ilovici, kakšen poltretji meter pod površino, na trd predmet, ki se mu je sprva zdel podoben polenu. A ko ga je izgrebel in je s krampom še enkrat udaril po njem, se mu je stvar razletela in v rokah sta mu ostala dva velika kosa, ki sta bila na notranji strani – kljub temni, zogleneli barvi – močno podobna kosti. Poslali so kose inšpektorju in veterinarju dr. Josipu Nikolaju Sadnikarju, ta je ugotovil, da gre najbrž za stegnenico ogromne pradavne živali. Brž se je odpravil na kraj najdbe, in ker so delavci medtem odkrili še nekaj podobnih kosti, je spoznal, da gre za okostje mamuta, predpotopnega giganta, za katerim doslej v srednji Evropi še ni bilo sledu.«
25. marca ga bodo odkrili.
Najdba mamutovega okostja je bila tudi za časnik Jutro novica dneva: »Razume se, da se je glas o znameniti najdbi jadrno raznesel po vsej okolici in radovedni Kamničani so danes neprestano romali proti Nevljam, da si od blizu ogledajo kosti svojega davnega soseda. Kosti so se kopačem v resnici druga za drugo kar luščile iz zemlje. V ilovici je bilo okostje kakor zabetonirano, a gosta, neprodušna plast ga je obenem konzervirala. Prav gotovo skelet ne bi bil tako dobro ohranjen, če bi bil mamut obtičal v kakšni lažji, redkejši plasti. Saj nam pripoveduje verjetnostni račun, da je moralo ogrodje ležati v zemlji kakšnih 10.000 do 30.000 let, zakaj za tolikšno dobo pred nami so utegnili mamuti hoditi okrog današnjega Kamnika.«
Okostje mamuta, ki je bilo leta 1938 izkopano v Nevljah pri Kamniku, hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Na območju Slovenije so bili ostanki mamutov najdeni na kar 16 najdiščih.
