V knjižnico po fižol, solato, koruzo in rože (FOTO)
Na pobudo Goriške knjižnice Franceta Bevka je leta 2019 nastala prva knjižnica semen, kjer si lahko posamezniki izposodijo domača, avtohtona semena. Projekt se je razširil že na 13 knjižnic, letos se mu pridružuje še pet novih. »Pobudo smo prejeli iz lokalne skupnosti in že takoj se nam je zdela zanimiva. Predvsem zaradi svoje sporočilnosti pa tudi, ker je bila na našem območju že dobro razvita in utečena. Je torej smiselna nadgradnja izmenjave. Sicer pa so knjižnice semen prvotno nastale v ZDA in so tam zelo razširjene, naše pa se razlikujejo v tem, da smo za evidentiranje in sledenje kroženja semen razvili posebno aplikacijo,« pojasnjuje Ana Kosič, skrbnica semen v Goriški knjižnici Franceta Bevka.
Želijo si biti v koraku s časom, zato se odzivajo na pobude in potrebe iz lokalnega okolja, ekološka problematika v najširšem pomenu pa se dotika čisto vsakega pripadnika posamezne lokalne skupnosti. Poslanstvo knjižnice semen je ozaveščanje o ohranjanju avtohtonih sort ter biodiverzitete in hkrati opozarjanje na pomen samooskrbe ter sonaravnega vrtnarjenja, pojasnjuje Kosičeva.
Ohranitev kulturne dediščine
Knjižnice že dolgo niso več samo prostor, kjer se hrani in izposoja gradivo, ampak vse bolj postajajo mesto z izobraževalno, kulturno, informacijsko in socialno funkcijo, kjer se uporabniki naučijo različnih spretnosti, kot je na primer delo z računalnikom, prijava k zdravniku z e-napotnico ali tiskanje s 3D-tiskalnikom. »Z umeščenostjo knjižnic semen v javno knjižnico želimo knjižničarji izpostaviti svojo izobraževalno funkcijo, posameznika vzpodbuditi k aktivnemu delovanju v svoji skupnosti in ohranitvi svoje kulturne in naravne dediščine, in semena to so, pa tudi k ustvarjanju vezi med člani skupnosti. To se sklada z našo tradicionalno vlogo in proaktivnim pristopom, ki ga sodobne knjižnice poudarjamo,« pravijo.
Pogoj za izposojo semen je članstvo v knjižnici. Uporabniki si lahko izposodijo tri vrečke semen na dan, skupno pa imajo lahko izposojenih deset vrečk. Ko semena vrnejo, si lahko izposodijo nova, pojasnjuje Kosičeva. »Trenutno imamo veliko semen paradižnika, solate, buč, paprik, fižola in koruze. Zaloga je uporabnikom dostopna tudi na spletni strani,« dodaja sogovornica.
Največ zanimanja med urbanimi vrtnarji
Novomeška knjižnica semen je po vzoru novogoriške kot druga v Sloveniji zaživela na svetovni dan Zemlje ob mednarodnem letu sadja in zelenjave, in sicer 22. aprila 2021. »Tisti, ki sami vzgajajo domače sadike, so že v začetku leta poskrbeli za zalogo semen, zato je trenutno nekoliko nižja, hranimo okoli 60 različnih sort. Konec vrtnarske sezone, ko je čas za spravilo semen, pa so tudi predalniki knjižnice semen lepo zapolnjeni in lahko uporabniki izbirajo med več kot 200 vrstami različnih semen,« pravi Anja Berus iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.
»Največ povpraševanja je po semenih zelenjave, in sicer fižola, buč, solate in koruze. Hranimo pa tudi semena cvetlic, začimb, zdravilnih zelišč, sem in tja priromajo semena bolj nevsakdanjih rastlin, kot so asimina, boreč in hosta,« pojasnjuje Berusova. Novomeška knjižnica semen trenutno združuje 221 članov. »Zanimivo je, da je v novomeški knjižnici projekt zaživel najbolj med mestnimi oziroma urbanimi vrtnarji. Med njimi je tudi nekaj takih, ki prihajajo z drugih koncev Slovenije in so včlanjeni v našo knjižnico le zaradi uporabe knjižnice semen,« pravi sogovornica.
Suša in huda vročina
Knjižnica Kobarid je k projektu po vzoru Goriške pristopila pred enim letom. »Marca lani smo organizirali zbiranje domačih semen in v enem tednu zbrali kar 52 različnih vrst semen zelenjave, zelišč in rož. V prvi sezoni je sodelovalo 32 članov, izposojenih pa je bilo kar 73 vrečk,« pojasnjuje Urška Maligoj Matelič.
Vsa semena se konec sezone niso vrnila, predvsem zaradi neugodne sušne letine in hude vročine. Mnogim zato ni uspelo pridelati semen, da bi jih vrnili v knjižnico semen, pojasnjuje. »Za pridelavo novih semen je potrebnega kar nekaj znanja in zato smo lani jeseni povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, ki je imela predavanje o tem, kako pridelati kakovostno seme,« še dodaja. V kobariški knjižnici je na voljo okrog 60 različnih vrst semen zelenjave, zelišč in rož, v lanski sezoni pa so si izposodili največ vrečk semen fižola, solate, bučk, buč, špinače pa tudi raznih zelišč in rož.
»Na Kobariškem je običajno, da imaš vrt in se trudiš biti karseda samooskrben glede pridelave zelenjave, že zato je bila naša dodatna ponudba zelo dobro sprejeta. Kljub našim začetnim pomislekom se je izkazalo, da je knjižnica dober prostor za izmenjavo viškov domačih semen med vrtnarji in s tem ohranjanje starih, lokalnih sort vrtnin,« poudarja Maligoj Mateličeva.
Uporabniki si lahko izposodijo tri vrečke semen na dan, skupno pa imajo lahko izposojenih deset vrečk.
