TERMALNI VRELEC

V Kopačnici zdravili idrijske rudarje (FOTO)

Sredi 19. stoletja so o poljanskih termah pisale Kmetijske in rokodelske novice. Bazen je danes očiščen in urejen, odprli so brunarico z gostinsko ponudbo.
Fotografija: Letos so bazen in okolico lepo uredili. FOTO: Jure Žitko
Odpri galerijo
Letos so bazen in okolico lepo uredili. FOTO: Jure Žitko

V dolini Kopačnice nad Hotavljami v Poljanski dolini izvira termalni vrelec. Zdravilno vodo omenja že loški urbar iz 17. stoletja, v njej pa so se pred 200 leti zdravili idrijski rudarji, ki so trpeli za kožnimi boleznimi, saj je v vodi precej žveplene soli.

Ko smo Kopačnico obiskali lani, je bila okolica manjšega bazena zanemarjena, čeprav so redki kopalci radi prihajali k bazenu in se kopali v razmeroma topli vodi. Letos je slika povsem drugačna, bazen je očiščen in urejen, znova so odprli brunarico. Gostinska ponudba je raznolika, od hladnih do toplih napitkov, od sladoleda do hamburgerjev in druge hrane, ki je na voljo ob koncu tedna. Brunarica TopliČar bo odprta predvidoma do konca septembra od ponedeljka do četrtka med 11. in 20. uro, v petek in soboto od 10. do 23. ure ter ob nedeljah med 10. in 21. uro.

V vodi je precej žveplene snovi. FOTO: Jure Žitko
V vodi je precej žveplene snovi. FOTO: Jure Žitko

Ni bilo ceste

Konec 19. stoletja so se o termalnem vrelcu v Poljanski dolini razpisale Kmetijske in rokodelske novice, nato pa so bile poljanske terme kar malo pozabljene. Časnik je v 7. številki, ki je izšla 24. januarja 1855, zapisal: »V nemškem letopisu krajnske kmetijske družbe (Annalen) od leta 1823 se bere sledeče: Kopačenca (Kopačnica) so se imenovale mineralske toplice (Mineralbad) v loškem kantonu (im Bezirke Lak in Oberkrain), ktere so veliko let pri kmetu Topličarju bile, pa jih zdaj več ni.«

Toplice naj bi po mnenju Novic propadle le zato, ker ni bilo prave ceste do tega kraja in je bilo do njih mogoče priti le z velikimi težavami. »Mika nas, kakor gotovo vsacega domoljuba, kaj več zvediti od te pozabljene Kopačnice in od Topličarja,« je sporočal časnik. »Lepo prosimo tedaj, kdor kaj ve ali kaj zvediti zamore od teh toplic, naj Novicam prijazno na znanje da. Morebiti bi škoda bilo, ako bi Kopačnica na veke pozabljena ostala?«

Vstop v bazen je urejen. FOTO: Primož Hieng
Vstop v bazen je urejen. FOTO: Primož Hieng

Tri tedne po prvi objavi je v uredništvo Kmetijskih in rokodelskih novic prispel odgovor, objavljen v 13. številki (14. februarja 1855): »Od farovža v stari Oslici kake tričetrt ure hoda se pride po strašni grapi do omenjenih, še zdaj tako imenovanih toplic pri Kopačnici. Zraven teh toplic je kerčma, lepa kmečka hiša. Te toplice so blizo hatavljskega potoka, ki je pokrajna struga Poljanšice in berž ko ne so studenci zmešani. V narhuji zimi leta 1852 sem bil tam.«

Gorotvorne sile

Poročevalec je še zapisal, da se je kadilo iz vode, da je bilo kaj, in ko je toploto vode, o kateri je že slišal, z roko poskušal, je res začutil, da je bila tako topla kakor Ljubljanica poleti. »Še je bila naprava za kopel viditi z dilami obita in od ene strani z vejami zakrita,« še preberemo v Novicah. »Malo časa pred se je še gosp. Furmacher, tačasni fajmošter v Oslici, z več drugimi gospodi tam kopal, in kosilo so imeli v hiši na Kopačnici. Prostora zdaj tam ni veliko, pa bi se prav lahko veliko napravilo.«

Poročevalec A. Lauter piše, da je od Trate do Kopačnice kake pol ure hoda po cesti, ki pelje v Idrijo, čez hotaveljski most, in od tod na desno se pride po grapi do toplic, vendar pa se pot precej vleče. Odgovorni urednik Kmetijskih in rokodelskih novic dr. Janez Bleiweis je župnika Hueberja pozval, naj mu sporoči, »koliko stopinj ima Kopačnica, in ali nima voda kakšnega posebnega okusa in duha, po katerem bi že brez kemijske raziskave spoznali, ali imajo toplice tudi kakšne rudninske drobce v sebi«.

Zdravilna voda priteka neposredno v bazen. FOTO: Primož Hieng
Zdravilna voda priteka neposredno v bazen. FOTO: Primož Hieng

O Kopačnici je pisal tudi France Planina v delu Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino leta 1976: »Za Slajko je pri Topličarju na južni strani ceste hipotermalni izvir s stalno temperaturo okrog 21 stopinj Celzija, ki je v zimskem času kar prijetna. Toplica izdaja, da poteka tod prelomnica, ki so jo povzročile gorotvorne sile. V prejšnjih časih je bil urejen kopalni bazen, sedaj lope ni več, bazen pa je razdejan.«

Izziv za turizem

Po zapisih sredi 19. stoletja v Kmetijskih in rokodelskih novicah so bile poljanske terme kar malo pozabljene, vse do leta 2005, ko je Občina Gorenja vas - Poljane zvrtala kar 460 metrov globoko vrtino. Dozdajšnje ugotovitve in raziskave so pokazale, da je termalni vir pravi turistični biser in izziv za razvoj turizma v Poljanski dolini. Leta 2011 so se lahko prvič v majhnem raziskovalnem bazenčku tudi uradno in z dovoljenjem občine že kopali.

Mimo izvira in bazena teče potok Kopačnica. FOTO: Primož Hieng
Mimo izvira in bazena teče potok Kopačnica. FOTO: Primož Hieng

Že prve vrtine so pokazale, da je pretok vode enajst litrov na sekundo, kar bi omogočilo nepričakovane možnosti za razvoj turizma. Vode je očitno dovolj za pravo zdravilišče. Temperatura vode na izviru je stalnih 23,4 stopinje Celzija. Občina je zgradila testni bazen in tako nadzorovala količino, stalnost in toploto vode. Rezultati so več kot spodbudni. Tudi sestava vode v globini je enaka sestavi vode na izviru.

Občini Gorenja vas - Poljane je uspelo kupiti celotno zemljišče kmetije pri Topličarju, poiskala je ustreznega zasebnega partnerja za nadaljnji razvoj turizma v tem predelu Poljanske doline. Novi lastnik, savinjsko podjetje IJP, naj bi zgradil naselje, do narave prijazno obliko visokega turizma z lesenimi bivaki, s spremljajočim programom in z javnim kopališko-rekreacijskim delom. Kot kaže, pa bo preteklo še precej vode iz izvira v Kopačnici, preden bodo uredili počitniške zmogljivosti s spremljajočim programom. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije