V Kranju bodo uredili Park slovenske himne (FOTO)
Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za Park slovenske himne v Kranju.
»Z vzpostavitvijo manjšega parka ob Prešernovem gaju, kjer je tudi zadnje počivališče obeh pesnikov, želimo počastiti državno Prešernovo in nacionalno Jenkovo himno ter seveda njuna avtorja. Urediti nameravamo spominsko znamenje, ki bo omogočalo vsakoletno ceremonialno počastitev državne himne na najvišji državniški ravni, hkrati pa bo prostor služil za redno počastitev himne Slovenske vojske,« je o načrtovanem parku in s tem tudi ciljih natečaja povedal podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Janez Černe.
Himna vojske
Javni mestni park nacionalnega pomena, ki ga bodo poimenovali po slovenski državni himni Zdravljica Franceta Prešerna in po nekdanji dolgoletni narodni himni Naprej zastava slave Simona Jenka, namerava MOK urediti na trenutno degradiranem in neurejenem območju v lasti Župnije Kranj, ki pri projektu tudi aktivno sodeluje.
Kakor je znano, smo Slovenci Jenkovo himno imeli za svojo vse od njenega nastanka leta 1860 pa do 1989., ko je njeno vlogo prevzela Prešernova Zdravljica. Ta je po strukturi drugačna od Jenkove bojne koračnice ter izraža zahteve po narodni osvoboditvi, svobodi in enakosti med narodi. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je postala tudi himna Socialistične republike Slovenije, pozneje pa himna samostojne države. Jenkovo koračnico je nato za svojo vzela na novo ustanovljena Slovenska vojska. Pri projektu Park slovenske himne pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja zato aktivno sodelujeta tudi ministrstvo za obrambo in minister mag. Matej Tonin.
»Pesem Zdravljica dr. Franceta Prešerna je skozi čas postala simbol slovenskega naroda, saj njeno besedilo nosi sporočila narodove zgodovine, njegovih prizadevanj za svobodo in samostojnost. Z njo so se Slovenci še posebej poistovetili v prelomnih časih,« so zapisali v Gorenjskem muzeju. Aktualna je bila takoj po prvi objavi, ob pomladi narodov in političnem programu Zedinjene Slovenije leta 1848.
Njena aktualnost se je spet izkazala sto let po nastanku, v času boja Slovencev proti nacistični in fašistični zasedbi in zatiranju. Živost in preseganje vseh časovnih okvirov v sporočilnosti Zdravljice smo Slovenci ponovno prepoznali ob odločitvi za neodvisno in samostojno državo Slovenijo leta 1991.
In od kod spodbuda za Prešernovo Zdravljico? Bleiweisove Novice so 19. julija 1843 objavile članek Vinske trte, hvala, ki ga je napisal vinogradnik, strokovni pisec, duhovnik in vikar Matija Vertovec (1784–1851). Na koncu članka je prosil »prvega pesnika med nami, pevca ljubezni« za pesem o trti. »Ob novini leta 1844«, to je okoli martinovega, je pesnik France Prešeren začel pisati svojo Zdravljico, ki jo je večkrat tudi popravljal.
Ohranjenih je pet različnih zapisov Zdravljice, dva v cenzurnih rokopisih Poezij, trije pa v pesnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pesem je hotel objaviti v Ilirskem listu ali Novicah, pa mu je cenzura črtala tretjo kitico, v Poezijah Zdravljica ni objavljena, ker je cenzor Fran Miklošič prečrtal še četrto kitico. Tako je izšla šele po marčni revoluciji, ko je bila za nekaj časa odpravljena cenzura. Objavile so jo Novice 26. aprila 1848.
Obvezna na mitingih
V hudih časih druge svetovne vojne je Zdravljica nosila misel svobode in preživetja naroda, zato so jo partizanski borci vzeli za svojo in je bila nepogrešljiv del mitingov in kulturnih prireditev. Vključena je bila v uvodnik prve številke časopisa Slovenski poročevalec maja 1941. Slovenski komunisti so jo postavili za moto manifesta, sprejetega na Čebinah leta 1937.
Ob stoti obletnici nastanka Zdravljice so jo najprej natisnili na Primorskem. Dopolnjena z ilustracijami je izšla v tretji številki časopisa Triglavski odmevi, glasila XXXI. divizije IX. korpusa. Tiskali so jo februarja 1944 v partizanski tehniki v Spodnjih Novakih.
»Ko so leta 1972 ob pripravi nove ustave izbirali slovensko republiško himno, je bila Zdravljica ena od treh skladb, ki so jih ponudili v presojo javnosti, vendar nobeden od predlogov ni bil uradno sprejet,« so še zapisali v Gorenjskem muzeju. »Zdravljica kot slovenska himna je bila prvič uradno določena z ustavnimi amandmaji k Ustavi SRS, sprejetimi 27. septembra 1989.«
Ob spomeniku bodo vsako leto počastili državno himno na najvišji državniški ravni in himno Slovenske vojske.
Stanko Premrl je bil slovenski duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog. Rodil se je 28. septembra 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, v zdajšnjem Podnanosu, umrl pa 14. marca 1965 v Ljubljani. Uspešno je zaključil tudi študij na konservatoriju na Dunaju. Odločilno je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Njegova lirična duša je ustvarila prenekatero čudovito melodijo, a je že uporabljal modernejša kompozicijska sredstva. Na besedilo Prešernove Zdravljice je 24. septembra 1905 napisal zborovsko skladbo, danes slovensko državno himno.
