V Levici izplačevali dodatke za povečan obseg dela tudi med dopusti?!
V zadnjem letu so na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi stranka Levica, izplačali za kar 35.721 evrov dodatkov za povečan obseg dela, tudi med poletnimi dopusti.
Nekateri uslužbenci so prejemali višje plačilo kljub odsotnosti zaradi dopusta, kar se dogaja v času resne krize na področju dolgotrajne oskrbe. Poleg tega je ministrstvo porabilo 68.000 evrov za odvetniške storitve, 37.000 evrov za medijsko propagando in 63.000 evrov za nakup novih službenih vozil, poroča preiskovalno.si.
Za pojasnila smo se obrnili na stranko Levica, njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.
Izplačila dodatkov elitam med dopustom
Uslužbenci ministrstva so si kljub dopustniškim mesecem izplačevali visoke dodatke za povečan obseg dela in položajni dodatek. Vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Anita Jacović je poleg redne plače prejemala najmanj 450 evrov dodatka na mesec, tudi med tedni dopusta.
Z Ministrstva za solidarno prihodnost so sporočili:
Javna uslužbenka, ki je tudi v poletnem času prejela dodatek za povečan obseg, je bila do tega upravičena v skladu z zakonom, ker:
1. je (v skladu z ustaljeno prakso v vseh vladnih ustanovah) nadomeščala kolege na letnem dopustu in hkrati opravljala tudi njihovo delo;
2. je opravljala tudi delo nezapolnjenih delovnih mest, saj ministrstvo še vedno pesti kadrovski manko in posledično nimamo zapolnjenih vseh delovnih mest;
3. je v poletnem času opravljala dodatne naloge, in sicer vsebinske predloge za novelacije Zakona o dolgotrajni oskrbi ter implementaciji določb interventnega Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe.
»To sta dva zakona, ki sta namenjena izboljšanju kadrovske stiske v DSO-jih ter izboljšanju obstoječega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj smo upoštevali in slišali glas upokojencev, ki bodo po novem lahko postali oskrbovalci svojih svojcev in zato prejeli enako plačilo, kot ostali, ki bodo pridobili status oskrbovalcev,« so zagotovili.
»Poudarjamo, da zaposleni na MSP prejemajo omenjeni dodatek v obsegu, ki so ga tudi dejansko opravili. In ne za čas, ko so bili na dopustu. Na ministrstvu za solidarno prihodnost trdno zagovarjamo stališče, da mora biti vsako dodatno delo v vseh delovnih okoljih plačano.«
Maja Tašner Vatovec, vodja službe za splošne zadeve in žena poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, je ob plači 2700 evrov bruto prejemala dodatke za povečan obseg dela tudi med dopustom. V enem letu je prejela najmanj 5600 evrov dodatkov, kar je še povečalo očitke o nepotizmu, saj naj bi na ministrstvo prišla na podlagi spornega razpisa.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da navedba ne drži. »Vsi javni natečaji za zasedbo prostega delovnega mesta so izvedeni v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih,« so sporočili.
Generalna sekretarka Ana Černe, ki ima plačo okoli 4000 evrov bruto, je od lanskega septembra do marca prejela več kot 5200 evrov dodatkov. Izjemoma je julija, ko je bila uradno odsotna, prejela še 364,32 evra dodatka. Černetova je bila deležna očitkov, da pogosto zapušča službo brez ustrezne evidence in da si je uredila možnost dela od doma, kar večini drugih javnih uslužbencev ni dovoljeno.
Tudi Lana Gobec, vodja mednarodne službe, si je redno popravljala plačo z dodatki za povečan obseg dela v višini najmanj 400 evrov na mesec, čeprav poleti ni koristila dopusta. V enem letu je prejela več kot 4500 evrov dodatkov.
Nepregledno trošenje in medijska kampanja
Ministrstvo za solidarno prihodnost je medtem oddalo več velikih poslov. Za odvetniške storitve so porabili 68.000 evrov, pogodbo pa so sklenili z odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki že vrsto let sodeluje z državnimi institucijami. Odvetniki bodo ministrstvu svetovali pri pripravi zakonske podlage za financiranje gradnje javnih stanovanj.
Za medijsko kampanjo dolgotrajne oskrbe, ki je vključevala oglase v digitalnih medijih, tisku in na družbenih omrežjih, so porabili 37.000 evrov. Kljub tej kampanji pa na področju dolgotrajne oskrbe ni opaziti večjih premikov. Medtem direktorji domov za starejše opozarjajo, da so rešitve nezadostne in da je glavni problem pomanjkanje ustrezno plačanih delavcev, piše preiskovalno.si.
Visoki stroški za vozila, očitajo tudi nepotizem
Ministrstvo je povečalo svoj vozni park z nakupom dveh hibridnih vozil Peugeot 308 active za 63.278 evrov, ki sta namenjeni za službene poti. Nakup je bil opravljen v sklopu skupnega javnega naročila Ministrstva za javno upravo, ki je težko približno 4 milijone evrov.
Uradniki ministrstva, vključno z ministrom Simonom Maljevcem, so v zadnjem času večkrat obiskali domove za starejše, kjer so otvoritvene trakove rezali pred stavbami, ki so jih začrtale prejšnje vlade. Medtem pa so na terenu razmere slabše, saj domovi za starejše zaradi pomanjkanja kadra delujejo z zmanjšano zmogljivostjo – kar 25 % postelj je praznih.
Opozorila o neučinkovitosti ministrstva
Na področju dolgotrajne oskrbe, ki je bila glavna predvolilna obljuba Levice, ministrstvo še naprej zaostaja pri doseganju ciljev. Odhod kadrov, nizke plače in nezmožnost zaposlovanja dodatnih delavcev so privedli do stagnacije reforme.
Medtem ko se v Avstriji za delavce v socialnem sektorju izboljšujejo razmere, v Sloveniji veliko delavcev v domovih za starejše še vedno prejema plače pod minimalno.
Z Ministrstva za solidarno prihodnost odgovarjajo:
Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja sistemske spremembe, zaradi česar, z namenom lažjega prehoda v nov sistem, je njegovo izvajanje določeno postopoma.
S 1. 1. 2024 se je tako začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana.
Z mesecem oktobrom je aktivnih oskrbovalcev družinskega člana že več kot tisoč. Z naslednjim letom pa se bodo začele izvajati tudi preostale pravice iz dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: DO), in sicer:
- s 1. 7. 2025: pravica do DO na domu, pravica do storitev e-oskrbe ter pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter
- s 1. 12. 2025: pravica do celodnevne DO v instituciji, pravica do dnevne oblike DO in pravica do denarnega prejemka.
Realnost v domovih za starejše
Kljub obljubam o povečanju kapacitet in izboljšanju kakovosti oskrbe v domovih za starejše so v domovih prazne postelje, vrstijo se odhodi usposobljenega kadra. Koalicijska pogodba predvideva izboljšanje plač in zaposlovanje tujcev, a nizke plače so ovira za privabljanje tujih delavcev iz držav, kot so Filipini in Pakistan. Več kot 55 % zaposlenih v socialnem sektorju razmišlja o odhodu zaradi preobremenjenosti in nizkih plač.
Dostop do zdravstvenih storitev, vključno s fizioterapijo in patronažno službo, ki naj bi ponudila dodatno podporo starejšim na domu, prav tako ni mogoč v trenutnih kadrovskih okvirih.
Ni poskrbljeno za neformalne oskrbovalce
Ministrstvo še ni uredilo statusa in podpore za neformalne oskrbovalce, ki so ključen del sistema dolgotrajne oskrbe, saj že vsak peti prebivalec Slovenije potrebuje pomoč druge osebe. Pogosto skrbijo za starostnike brez ustrezne finančne ali pravne podpore, kar ustvarja neurejen sistem, kjer mnogi delajo na črno.
Kljub velikim obljubam Levice o izboljšanju razmer v dolgotrajni oskrbi so rezultati skromni, stanje v domovih za starejše se poslabšuje, plače zaposlenih ostajajo nizke, reforma pa zaostaja za cilji.
