V Ljubljani bo javni promet potekal tudi po reki: mogoče bo prestopiti na vlak, avtobus
Ljubljana nenehno preseneča z novostmi, ki jih načrtujejo za izboljšanje »najlepšega mesta na svetu«. Tokrat je v načrtu nekaj prav posebnega: poteka projekt prenove dela Ljubljanice, čiščenja struge in energetske izrabe reke, ki naj bi v roku treh let, če se nič ne zaplete, omogočil uvedbo javne potniške linije kar po gladini vode.
Pred uvedbo javnega prevoza bo najprej treba zaključiti infrastrukturni del projekta. »Rečna linija bo uvedena, ko bo izveden projekt vzpostavitve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu ter bo urejena ustrezna infrastruktura,« so razkrili pri javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice. To se bo predvidoma zgodilo v letu 2027, če bo projekt potekal brez zapletov.
Od Livade do Podpeči
»Cilj projekta je vzpostavitev krožne plovne poti, ki bo v 1. fazi omogočila uvedbo javnega prevoza na območju med Livado po Gruberjevem prekopu do Sotočja in po mestni Ljubljanici nazaj do Livade. V nadaljevanju je predvideno podaljšanje linije gorvodno, vsaj do Podpeči,« so pojasnili.
Vrednost projekta je 50 mio EUR, rok izvedbe je 3 leta. Cilj projekta je vzpostavitev krožne plovne poti, ki bo v 1. fazi omogočila uvedbo javnega prevoza na območju med Livado po Gruberjevem prekopu do Sotočja in po mestni Ljubljanici nazaj do Livade. V nadaljevanju je predvideno podaljšanje linije gorvodno, vsaj do Podpeči, so še povedali pri JH LJ.
»Za doseganje polne funkcionalnosti plovnega javnega potniškega prometa je na območju Livade predvideno tudi parkirišče po sistemu park&sail. Celotna plovna pot bo opremljena s pristani na vseh za potnike pomembnih lokacijah,« so dejali.
Eden takšnih pristanov »bo zanesljivo na lokaciji križišča Grablovičeve in Zaloške ceste, kjer bo možno prestopanje med vlakom dolenjske železnice, avtobusi mestnega potniškega prometa in ladijskega prevoza po Ljubljanici,« so zatrdili.
Želijo urediti tudi mestno kopališče
Kemijsko stanje Ljubljanice in Save je dobro, razkrivajo, »so pa še vedno prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov - vsebnost bakterij (Enterokoki in Escherichia coli)«. Ta preseganja so bolj prisotna v Ljubljanici, precej manj pogosta pa so pri vzorcih reke Save, so za Slovenske novice povedali pri Oddelku za varstvo okolja MU MOL.
Da lahko površinska voda pridobi status kopalne vode, je treba redno spremljati mikrobiološke parametre in na podlagi večletnega monitoringa zagotoviti, da ti ne presegajo mejnih vrednosti skladno z Uredbo o upravljanju kopalnih voda. Določitev kopalnih voda je v pristojnosti države, ki po razglasitvi kopalnega območja tudi spremlja kakovost kopalnih voda.
Kopališče naj bi dobilo svoje mesto na ljubljanski Špici, v zvezi s tem so izvedli že številne ukrepe, na primer izgradnjo manjkajoče kanalizacije. »V okviru projekta Čisto.Zate sledimo cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v MOL priključenih na kanalizacijo,« so povedali. Dograjujejo kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane in v občini Log-Dragomer, s čimer »smo bližje kopanju na Špici«, so dodali.
