V Ljubljani na ogled tudi izvirni rog samoroga (FOTO)
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je od konca oktobra na ogled bogata zapuščina mitološkega in simbolnega pomena konjev, samorogov, kentavrov, krilatega Pegaza in drugih. Razstavo Sveti konji – nebesni jezdeci, ki bo odprta do januarja 2024 in jo bo spremljal bogat obrazstavni program za vse generacije, je pripravil kustos dr. Marko Frelih, nastala pa je v sodelovanju z muzeji iz Avstrije, Srbije in Hrvaške.
Razstava Sveti konji – nebesni jezdeci predstavlja bogato zapuščino mitološkega in simbolnega pomena konjev in njihovih hibridnih različic, med katerimi sta v ospredju Pegaz in samorog. Ob izvirnem rogu samoroga, ki je na ogled na razstavi, se simbolna vloga konjev povezuje tudi s konjeniško opremo, na kateri lahko najdemo simbolne elemente zaščitne magične moči.
Zdravilni prašek v samorogovem rogu
Konje in jezdece varujejo božanstva, med njimi prednjačita grški bog Pozejdon in keltsko-rimska boginja Epona, ki so jo nekoč častili tudi na Slovenskem, z njenim imenom pa je povezana vrsta konjev – poni. »Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički,« so povedali v SEM. »Darovanje votivov v obliki konjičkov sega daleč v prazgodovino, zato je še posebno zanimiv prikaz izjemnih primerkov keramičnih kipcev konjev z jezdeci, ki so jih za obredne namene uporabljali pred skoraj 2500 leti. Z izbranimi umetniškimi mojstrovinami je predstavljen tudi simbolni pomen konjev in jezdecev v Afriki in Aziji. Razstavni eksponati iz različnih slovenskih in tujih muzejev prikazujejo mojstrovine obrtnikov in umetnikov, ki so ustvarjalni navdih našli v vsebinah, povezanih s konji in jezdeci v resničnem in mitološkem svetu.« Marko Frelih dodaja: »Razstava prikaže univerzalno bistvo konjev, ki že več tisočletij igrajo osrednjo vlogo v človeški predstavi kozmologije in duhovnih dimenzij nevidnega sveta.«
Iz predmetnega dela razstave v SEM izpostavljajo rog samoroga (narvalov rog) iz 17. stoletja (iz zakladnice družine Esterhazy na gradu Forchtenstein v Avstriji), posodo za zdravilni prašek iz samorogovega roga, 17./18. stoletje (Lekarniški in alkimistični muzej, Radovljica), kamniti oltar s posvetilnim napisom boginji Eponi, 2. stoletje (Pokrajinski muzej Celje), skoraj 2500 let stare daritvene keramične figurice konjev in jezdecev (Mestni muzej Karlovac, Hrvaška), razkošno okrašeno sedlo iz Maroka, okoli 1950 (Muzej afriške umetnosti v Beogradu), telovadni konj, na katerem je telovadil Miroslav Cerar na svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v Hali Tivoli leta 1970 (Slovenski šolski muzej – Muzej športa), otroški frizerski stolček v obliki konja, okoli 1940 (Slovenski etnografski muzej).
Razstava prikaže univerzalno bistvo konjev, ki že več tisočletij igrajo osrednjo vlogo v človeški predstavi kozmologije in duhovnih dimenzij nevidnega sveta.
Unesco še ta mesec o lipicancih
Prav v času, ko so v SEM odprli razstavo Sveti konji – nebesni jezdeci, je ocenjevalno telo Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine podalo pozitivno oceno za vpis nominacij Tradicije reje lipicancev in Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
»Obe nominaciji sta bili v poročilu ocenjevalnega telesa označeni kot primera dobro pripravljenih nominacij,« so sporočili iz SEM. »O vpisu na omenjeni seznam bo Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine odločal na zasedanju konec novembra v Rabatu v Maroku. Pri multinacionalni nominaciji tradicije reje lipicancev, ki temelji na predstavitvi kulturnega in družbenega pomena lipicancev, je sodelovalo osem držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija, Slovaška in Slovenija), njeno pripravo pa je koordinirala Slovenija. Nominacija je bila na Unesco oddana marca 2020.«
Nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je bila na Unesco oddana marca lani. Prikazuje bogato dediščino čebelarstva in se osredotoča na zdajšnjo vseprisotnost te dejavnosti v Sloveniji. Pripravo obeh nominacij je v imenu ministrstva za kulturo vodila Špela Spanžel, v delovnih skupinah, ki sta pripravljali nominacijo, pa so sodelovale tudi predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja (Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine).
Slovenija ima na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva do zdaj vpisane štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhodi kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji in Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike (2018).
