V Ljubljani z najdražjo takso nad turiste

LJUBLJANA – Med prihajajočimi prvomajskimi prazniki bodo nekateri že lahko občutili delovanje spremenjenega zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki občutno draži turistično takso. Zakon je dvignil najvišjo vrednost takse z 1,265 na kar 2,5 evra, na začetku prihodnjega januarja pa se bo začela obračunavati še dodatna promocijska taksa, in to v vrednosti 25 odstotkov turistične. V občinah, kjer bodo določili najvišjo takso, bo torej treba na dan plačati kar 3,125 evra.


Najbolj so pohiteli v prestolnici in že s prvim majem, torej kar dober mesec pred rokom, ko morajo občine določiti višino turistične takse, napovedali najvišjo možno dajatev. Kmalu, nekje sredi maja, bomo izvedeli, koliko bomo plačevali za razvoj turizma na Obali, govori se o dveh evrih, najpozneje do 15. junija pa za preostalo Slovenijo, saj morajo občine do takrat določiti višino turistične takse na svojem območju. Čeprav turistična taksa sploh ni obvezna, so se najbolj turistično razvite občine doslej odločale za najvišje vrednosti.

Planinci zaskrbljeni

A ne le da se je turistična taksa povišala za več kot 100 odstotkov, spremenjeni zakon ukinja polovični popust za goste v kampih, po novem jo bodo odslej plačevali tudi nekateri, ki je do zdaj niso. Med tistimi, ki bodo najbolj občutili delovanje spremenjenega zakona, so člani naše najbolj množične športne organizacije – Planinske zveze Slovenije. Skoraj 60.000 članov je vpisanih, če smo natančni, znaša njihovo število 57.148. Mnogi so postali člani tudi zato, ker so bili do zdaj z izkaznico PZS oproščeni plačevanja turistične takse pri prenočevanju v planinskih kočah. A odslej je taksa obvezna tudi za člane PZS in tako bo štiričlanska družina ob najvišji vrednosti za tridnevno pohajkovanje v hribih in spanje v planinskih kočah poleg vseh drugih stroškov dodatno plačala kar približno 30 evrov oziroma 9,40 na dan. Na PZS jim je uspelo doseči le, da takse ne plačujejo mentorji in osebe do 18. leta na taborih in letovanjih otrok.

Ker gre za res občutno podražitev, so na PZS precej zaskrbljeni. Bojijo se, da bo dvig turistične takse zmanjšal tako obisk določenih koč kot tudi število njihovih članov. S tem bo manj članarin in manj denarja za vzdrževanje planinskih poti in koč.
»Pri vzdrževanju koč imajo veliko vlogo člani društev, ki s svojim prostovoljnim delom opravijo veliko dela in s tem pomagajo omogočati, da je mreža planinskih koč široko dostopna. Oprostitev turistične takse za člane PZS je vsaj malo spodbudila posameznike, da z včlanitvijo podprejo vzdrževanje planinskih poti in koč. V nadaljevanju pričakujemo od občin veliko razumevanja pri določitvi višine turistične takse in po drugi strani racionalno usmerjanje zbranih sredstev. Planinstvo je globoko vpeto v turistično ponudbo Slovenije, saj so koče in planinske poti osrednja infrastruktura za mnogo dejavnosti v naravi, ki tvorijo tudi pomemben del turistične ponudbe obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Po drugi strani so planinska društva in Planinska zveza Slovenije bolj ali manj prepuščeni sami sebi, da vzdržujejo to ključno infrastrukturo, za vzdrževanje katere del sredstev iz članarine namenjajo tudi društva,« so nam povedali na PZS.

Veselje v Kranjski Gori

V nasprotju s prestolnico se trem najbolj gorskim občinam ne mudi preveč s podražitvami. Tako so nam na občini Bohinj povedali, da taksa v poletni sezoni ostaja enaka kot doslej, enako so se začasno odločili občinski svetniki v Bovcu, kjer smo izvedeli, da se ne nagibajo k najvišji turistični taksi, ampak naj bi v prihodnjem letu skupaj s promocijsko takso znesek znašal okoli dva evra.
Najbolj se spremembe zakona, ki nalaga plačilo takse tudi članom PZS, lahko veselijo v Kranjski Gori, saj k njim spada največ najbolj obiskanih koč, tudi naša najvišja in največja – Triglavski dom na Kredarici. V Kranjski Gori so tako leta 2017 od turističnih taks v planinskih postojankah prejeli skoraj 70.000 evrov, kar je 10 odstotkov od vse zbrane takse. Na občini smo izvedeli, da bodo turistično takso zagotovo dvignili, niso pa še dorekli, za koliko.