V ljubljanski soseski v načrtu 16 stolpnic in šest blokov, cene pa ...

Območje okoli Celovških dvorov v Šiški je med najgosteje poseljenimi v Mestni občini Ljubljana (MOL). Trenutno je na tem območju okoli 800 stanovanj, a v naslednjih letih bi se ta številka lahko skoraj podvojila. »Z realizacijo novih stanovanjskih projektov se bo gostota poselitve še dodatno povečala, saj je območju Šiške predvidenih 1300 stanovanjskih enot,« pravi nepremičninski agent Roman Prskalo iz agencije Metropola IN. S povečano gostoto pa se pojavlja tudi vprašanje, ali bo v sosednjih vrtcih dovolj prostih mest za otroke družin, ki se bodo v Šiško priselile.

Pri MOL na področju novogradenj v Šiški ne pričakujejo posebnih težav pri vpisu otrok v javne vrtce. Kot pojasnjujejo, je med razlogi tudi to, da se starši odločajo za vrtec ne samo po načelu najbližjega, temveč tudi glede na bližino službe enega izmed staršev ali prebivališče starih staršev.

Po trendu demografskih gibanj pri MOL zatrjujejo, da ni potreb za gradnjo novih vrtcev, saj ugotavljajo, da se večina staršev zgolj preseli iz enega dela Ljubljane v drugega, a da ima občina v sklopu urbanističnega načrtovanja vendarle rezerviranih nekaj območij, kjer bi lahko zgradili enega ali več vrtcev, če bi bilo treba.


MOL sicer tudi veliko vlaga v prenove, dograditve vrtcev in gradi nove vrtce po celotni občini. V letu 2020 so področju vzgoje in izobraževanja namenili malo manj kot 100 milijonov evrov, od tega za investicije in investicijsko vzdrževanje 30 milijonov. »Na širšem območju Šiške letos začenjamo dozidavo dodatnega trakta z učilnicami na OŠ Miška Kranjca in delno prenovo prostorov zunaj objekta ter razširitvijo avle (v zaključku je postopek izbire izvajalca gradbeno-obrtniških del), na OŠ Riharda Jakopiča smo prvo fazo investicije v dodatne učilnice in telovadnico že zaključili, trenutno poteka druga faza, celovita obnova sedanje stavbe, ki bo zaključena do jeseni. Na OŠ Koseze smo dogradili novo knjižnico v prvi fazi, v drugi fazi bomo celovito prenovili zgradbo in notranje preuredili organizacijo prostorov, na tej šoli smo pred leti zgradili prizidek s štirimi dodatnimi oddelki, štirimi kabineti in športnim prostorom za otroke prvega triletja. Na OŠ Spodnja Šiška pripravljamo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga pričakujemo v avgustu 2021, za celovito prenovo objekta A in ureditev učilnic ter malega vadbenega prostora v prenovljeni podstrehi, kar bomo glede na stopnjo pripravljenosti dokumentacije in proračunske zmožnosti realizirali v obdobju 2021–2023,« pojasnjujejo na Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje pri MOL.

Na seznamu še 200 otrok, ki ne dobi vrtca

Kljub dobri mreži javnih vrtec na 105 lokacijah po Ljubljani, pa vsako leto nekaj otrok kljub vsemu ostane brez prostega mesta in se uvrsti na čakalni seznam. Za prihodnje šolsko leto (2021/2022) so prejeli 3.093 vlog, od tega 2.669 vlog za I. starostno obdobje in 424 vlog za II. starostno obdobje. Na Centralnem čakalnem seznamu za I. in II. starostno obdobje  je bilo na dan 31. maja še 208 otrok. Od trenutnih 200 čakajočih otrok za I. starostno obdobje je še 17 otrok, kjer imata oba starša z otrokom stalno prebivališče v MOL.  8 čakajočih otrok je za II. starostno obdobje, kar pomeni, da bodo vsi otroci II. starostnega obdobja sprejeti v vrtce, razen tisti otrok, katerih starši čakajo točno določen vrtec ali enoto, pojasnjujejo na MOL.


Trenutno stanje novogradenj v Šiški

V Šiški se vzdolž soseske Celovški dvori od Tivolija pa vse do severne obvoznice ogromno gradi, kar pritrjujeta tudi nepremičninska agenta Prskalo in Alen Komić iz ABC nepremičnine. Kljub temu sta prepričana, da številne novogradnje ne bodo imele bistvenega vpliva na trg oziroma padec cen nepremičnin.

Po ocenah Prskala bo v nekaj letih v Šiški 1320 novih stanovanj, če se bodo vsi trenutni projekti izvedli. Trenutno se v Šiški gradi oziroma je v fazi načrtovanja šest blokov in 16 stolpnic, med drugim tudi dve stolpnici pri Celovških dvorih z višino 85 metrov, ki se oglašujeta za najvišji stolpnici.

* stolpnica Peca – že zgrajena in v večini prodano, (1 stolpnica, 100 stanovanjskih enot – investitor Lanel invest d.o.o.),
* stanovanjsko naselje Kvartet – v izgradnji (4 stolpnice, 221 stanovanj – investitor Corwin d.o.o. – slovaški investitor),
* stanovanjska soseska Bellevue Living – v izgradnji (2 stolpnici, 70 stanovanj – avstrijski investitor),
* poslovna stanovanjska zgradba Rezidenca Celovška – v izgradnji (1 stolpnica, 60 stanovanj, avstrijski investitor Trivum),
* stolpnici ob Celovških dvorih – tik pred začetkom gradnje (2 stolpnici, 220 stanovanj – investitor Spektra invest d.o.o., Rastoder),
* NLB je lastnica večjega zemljišča ob Celovški cesti (Ul. Milana Majcna), ki ga je nekaj časa prodajala, sedaj pa projekt razvijajo sami, (3 stolpnice, predvideno 149 stanovanj),
* prodaja se zemljišče na območju tržnice Šiška (predvideno 1 stolpnica in 6 večstanovanskih blokov – potreben še sprejem OPPN – skupaj okoli 300 stanovanj),
* nasproti stare cerkve ob Celovški je predvidena gradnja še 2 stolpnic, (predvideno 198 stanovanj – lastnik zemljišča (Aba plus) – investitor iz Švice).

Kolikšne bodo cene novogradenj?

Po ocenah Komića in Prskala se bodo cene teh novogradenj v Šiški verjetno gibale od 3500 do 4000 EUR/m² in se še nekaj časa ne bodo spustile. »Mislim, da stanovanja v Šiški ne bodo imela veliko vpliva na trg, saj je to povsem drug rang, kot so rabljena stanovanja. Glede na to, da se materiali zelo dražijo, bodo novogradnje ostale drage ali bodo še dražje, kar bo pomenilo, da tudi rabljena stanovanja se verjetno ne bodo nič pocenila, lahko da se bodo celo podražila,« meni Komić.


Prskalo dodaja, da glede na podhranjenost ljubljanskega nepremičninskega trga tolikšna količina stanovanj, ki bodo dobavljiva v dveh do treh letih v Ljubljani, verjetno ne bo bistveno vplivala na nivo cen stanovanj: »Trenutne razmere na nepremičninskem trgu v Ljubljani so pisane na kožo prodajalcem stanovanj, saj se stanovanja dobro prodajajo po visokih cenah. Glede na trenutno situacijo se predvideva, da bodo takšne razmere na nepremičninskem trgu v Ljubljani še nekaj časa, zato je pričakovati, da bodo investitorji z realizacijo projektov pohiteli in te ugodne razmere izkoristili.«



Poleg navedenih novogradenj v Šiški se po Ljubljani trenutno veliko gradi tudi na drugih lokacijah (okoli 1500 stanovanjskih enot za trg in še 1270 najemnih stanovanj stanovanjskega sklada in mestnega stanovanjskega sklada na Brdu, Povšetovi, Litijski in Rakovi jelši II).

Če se bo tako gradilo še nekaj let, si bo po mnenju Prskala nepremičninski trg naposled nekoliko opomogel in bo povečana ponudba stanovanj lahko vplivala tudi na znižanje cen. Številne novogradnje v Ljubljani so po njegovem zelo dobrodošle, saj bi pripomogle k normalizaciji razmer na trgu in umiritvi cen nepremičnin, s tem pa bi se lahko v glavno mesto priselili tudi iz drugih krajev Slovenije. Kot opaža Prskalo, je zanimanje Slovencev, ki v Ljubljani ne bivajo in bi v njej radi živeli, zelo veliko, vendar jim cene stanovanj in tudi cene najemnin tega ne omogočajo.