V aplikaciji Poplave 2023 je trenutno prijavljenih več kot 30.000 ljudi
Slovenijo je prizadela huda naravna katastrofa. Številni naši sodržavljani takoj potrebujejo pomoč, potrebovali jo bodo tudi, ko si bodo na novo gradili življenja. Da bi čim hitreje prejeli točno tisto pomoč, ki jo potrebujejo, je vzpostavljena aplikacija Poplave 2023, prijavni obrazec, namenjen ponudbam pomoči za prizadete v poplavah.
Na vladni spletni strani gov.si/poplave pa so zbrane še druge relevantne in verodostojne informacije, ki jih stalno posodabljajo z novimi podatki. Informacije so tudi v angleškem jeziku na strani gov.si/en/floods.
V aplikaciji Poplave 2023 je trenutno prijavljenih več kot 30.000 ljudi, samo danes ponoči so dobili prijave za napotitev 90 različnih skupin. Napotovanje na teren poteka brez težav, prav tako prostovoljci upoštevajo z odredbo izdane omejitve, je povedal poveljnik Civilne zaščite Srečno Šestan. Kot je dodal, bodo po praznikih razmišljali o zmanjševanju števila prostovoljcev in ostalih struktur ter na teren spustili težke stroje, mehanizacijo in predvsem gasilske enote.
Preverila stanje varnosti na terenu
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in v. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić sta obiskala Koroško in preverila stanje varnosti na terenu. Policija je na teren že pred dnevi napotila večje število policistov, kriminalistov in pomožnih policistov, ki zagotavljajo varnost na prizadetih območjih.
Minister je v pogovorih z župani prenesel tudi informacijo o zamenjavi poškodovanih, uničenih ali izgubljenih potnih listinah, osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj ter drugih identifikacijskih dokumentov. Vloge za nove dokumente se lahko vložijo pri kateri koli upravni enoti, pri tem pa ne bo treba plačati upravne takse.
Za območja Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji zaradi varnosti do preklica velja poseben režim za dostop prostovoljcev, ki bi želeli pomagati čistiti v ujmi prizadeta območja.
Dostop brez naloga civilne zaščite ni mogoč. Štab Civilne zaščite Notranjske prostovoljce, ki so se sami dogovorili za pomoč na prizadetih območjih, poziva, naj jim pošljejo pisno potrditev organizacije, s katero so dogovorjeni, kontaktne številke ter datum in uro, za katero so dogovorjeni. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem možnem času dodelila delovne naloge.
Težave z odvozom velike količine odpadkov
V Zgornji Savinjski dolini imajo po zadnji vodni ujmi precej težav z odvozom velike količine odpadkov. Danes tako zgornjesavinjski župani pričakujejo, da bodo precej tega odpadnega materiala odpeljali na odlagališče celjskega podjetja Simbio. V Lučah pa dodatne težave povzroča okvara na vodovodu, ki jo bodo skušali čez dan odpraviti.
Madžarska pošilja nov paket pomoči
Madžarska uprava za obvladovanje naravnih nesreč (OKF) v Slovenijo, ki se spopada s posledicami katastrofalnih poplav, pošilja zaščitno opremo, med katero je 200.000 vreč s peskom in 4800 kvadratnih metrov protipoplavne folije. Nadaljnjo pomoč je ponudila tudi madžarska vlada. Slovenska vlada na spletni strani navaja, da bo ta pomoč v Roje prispela danes in v nedeljo.
Kot je danes za STA povedal župan Luč Klavdij Strmčnik, se je napaka zgodila na glavnem vodovodu, tako da so gospodinjstva zdaj brez vode za pitje in higienske potrebe.
Dejal je, da so v petek vzpostavili prometno povezavo od Ljubnega ob Savinji do Konjskega vrha, vendar morajo urediti še 3,5 kilometra ceste do Luč. To bo po županovih besedah zelo težko, saj se je na tem območju sprožil tudi zemeljski plaz. Tri kmetije pa so še vedno odrezane od sveta.
Po besedah Strmčnika je za promet odprta cesta proti Podvolovljku, vendar samo za osebne avtomobile in kombije, ki služi za oskrbo z živilskimi izdelki. Hiše, ki so še nedostopne po cestnih povezavah, pa oskrbujejo s helikopterji.
V Kosezah imajo po tornadu že skoraj vse hiše ponovno streho
V Kosezah pri Ilirski Bistrici v teh dneh vrvi od dela. Hitijo namreč pokrivati strehe in popravljati ostrešja tistih hiš, ki jih je tornado prejšnji ponedeljek močno poškodoval. Ilirskobistriški župan Gregor Kovačič je za STA dejal, da so imeli prebivalci nekaj težav pri nakupu materiala, vendar so dobili strešno kritino in lahko začeli z delom.
Prebivalcem v teh dneh pomagajo tudi vremenske razmere, da bodo lahko ob pridnih krovcih že v kratkem pokrili vse strehe in popravili tudi druge poškodbe.
»O škodi še ne morem govoriti, saj jo še zbiramo. Kaj več bo znanega v drugi polovici avgusta, ko bodo, tako vsaj upam, pokrite tudi vse strehe,« je še povedal Kovačič.
Na Koroškem sortiranje odpadkov in pregledovanje plazov
Na Koroškem bodo danes sortirali odpadke, ki so se nabrali po zadnji vodni ujmi, lotili se bodo tudi pregledovanja plazov. Kot je za STA danes povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, je ta občina zdaj prometno dostopna, vendar z nekaj omejitvami. Ocenila je tudi, da se zadeve po ujmi počasi umirjajo. V Dravogradu bodo po besedah župana Antona Preksavca sortirali nakopičene odpadke in odpravljali tudi posledice zadnjih neurij. Kot je dejal za STA, imajo za zdaj izjemno veliko število prostovoljcev, tako da jih več ne potrebujejo. Preksavec je še dodal, da so v petek odprli cesto Dravograd-Ravne na Koroškem, kjer bo na kritičnih območjih promet potekal izmenično enosmerno.
Na območju Raven na Koroškem bodo danes pregledali 50 sproženih plazov, statiko poškodovanih objektov, ki jih ogrožajo plazovi.Kot je za STA ocenil župan Tomaž Rožen, imajo v ravenski občini sedem večjih plazov, ki so nevarni za infrastrukturo in stanovanjske objekte.
Ob porečju Savinje zaznali onesnaženost z nevarnimi snovmi
Poklicni gasilci Celje so ob tokratni vodni ujmi ob porečju reke Savinje zaznali povečano onesnaženost območja z nevarnimi snovmi, kot so izlivi naftnih derivatov, olj, barv, lepil, baterij, našli so tudi nekaj plinskih jeklenk. V zadnjih sedmih dneh so tako morali posredovati več kot 100-krat, je za STA povedal Boris Žnidarko iz PGE Celje.
Po besedah vodje Poklicne gasilske enote (PGE) Celje je bilo največ onesnaženosti na območju Občin Braslovče, Polzela in Zgornje Savinjske doline. Zaradi povečanega števila dogodkov je PGE Celje na ogroženem območju deloval z dvema samostojnima oddelkoma v sodelovanju z nazarskimi prostovoljnimi gasilci.
Ob vsaki prijavi izlitja nevarnih snovi je bil izveden triažni ogled, s katerim so določili vrsto snovi in prioriteto posredovanja, saj so lahko le tako ugotovili, kaj je bilo zares nujno sanirati, je pojasnil Žnidarko.
»Gasilci smo v tem času odstranili preko 50.000 litrov raznih nevarnih snovi, pretežno naftnih derivatov. Za končni odvoz nevarnih snovi je bil s strani Uprave RS za zaščito in reševanje določen zunanji pogodbenik, podjetje Saubermacher,« je dejal Žnidarko.
