V ministra Andreja Vizjaka vrgli preko 12.000 kamnov
Na spletu se je pojavila aplikacija, v kateri lahko kdorkoli želi, kamenja glavo ministra Andreja Vizjaka. Igrica se je pojavila potem, ko so bili objavljeni prisluhi, na katerih se minister pogovarja s tajkunom Bojanom Petanom, in med drugim reče, da bodo našli sodnika, ki mu bodo strli jajca. Vizjak se je opravičil za svoje besede in na koncu dejal, da naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen. In tako je nekdo očitno izdelal igrico, v kateri se v ministra Vizjaka zaluča kamen. Ustvarjalci so v spremnem tekstu igrice jasno zapisali: »Ker pri tem spodbuja napad na uradno osebo, smo razvili orodje, s katerim ga lahko uslišite, a se izognete nasilju in kazni.« Naslov aplikacije se hitro deli po spletu, do tega trenutka pa je bilo v ministrovo glavo, če je verjeti števcu, zalučanih že prek 12 tisoč kamnov.
Kaj pravi Spletno oko
Za mnenje smo se obrnili na Uršo Valentič, Univerza v Ljubljani, pod katero deluje prijavna točka Spletno oko: »Objava vsebin, kakršno navajate, gotovo ne prispeva k strpni in povezovalni komunikaciji v družbi. Vendar pa z vidika javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika, ki je podlaga za obravnavo prijav z vidika prijavne točke Spletno oko, ocenjujemo, da ne vsebuje zadostnih elementov domnevnega kaznivega dejanja, navedenih v prvem odstavku:
Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.«
Dodala je še, da je iz zapisanega na spletni strani, ki smo jim jo posredovali, mogoče razumeti, da je »minister Vizjak v tem konkretnem primeru tarča sovražnosti zaradi svojih dejanj oziroma (domnevnih) koruptivnih praks, ne pa zaradi osebnih okoliščin, kot jih določa zakon«. V tem primeru, tako Valentičeva, bi lahko šlo za domnevno kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, ki pa se ne preganja po uradni dolžnosti.
Dodala je še, da je osnovna aktivnost Spletnega očesa prejemanje prijav s strani uporabnikov interneta in (v primeru domnevne nezakonitosti) posredovanje teh prijav policiji: »O nezakonitosti posameznih primerov odločajo sodišča, v kolikor policija v sodelovanju s tožilstvom poda kazensko ovadbo.«
