V mitskem parku zimzeleni hrast

Pri raziskovanju starih prostorskih mejnikov je posebno pozornost magistrice zgodovine in umetnostne zgodovinarke Aneje Rože iz Prelož pri Lokvi pritegnil mejnik križen drev, ki je danes ena od točk Mitskega parka Rodik.

Rožetova je spregovorila tudi o hrastu, ki obdrži liste v zimskem času, na kar je prvi opozoril vaški učitelj Rajko Justin v 19. stoletju.

Križen drev leži na 797 metrih nadmorske višine. Obdajajo ga vasi Slope, Rodik, Podgrad in Artviže. Je arheološko najdišče.

V prostorih vaškega doma v Rodiku je gostja po pozdravnem nagovoru vodje Mitskega parka Valerije Pučko številnim domačinom predstavila kulturni vidik drevesa in križa na njem. O križen drevu govori več povedk, ki jih je v knjigi Rodiške pravce in zgodbe zapisala domača zgodovinarka in etnologinja ter dobitnica Štreljeve nagrade (2013) za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila Jasna Majda Peršolja.

O hrastu s križem, ki ga je leta 1842 zamenjal mejni kamen pri križen drevu, govorijo kar tri zgodbe. Zgodba o krvavem stegnu oz. obešencu, ki je prestrašil Tineta z Artviž, ko se je vračal iz Rodika domov, pripovedka o slopenskih kačah, ki so pri križen drevu čudežno izginile, najnovejšo zgodbo o zimzelenem hrastu, na katerem so bili vrezani križi, pa je povedal domačin Rado Lukovec.

Zgodbe so del večje zgodbe o kamnitem mejniku, ki stoji še danes. V sodelovanju z dr. Mihaelo Triglav Čekada iz Geodetskega inštituta Slovenije bo Rožetova 12. novembra v Dolu pri Vogljah predstavila še mejnike na območju Repentabra, o mejnikih med Markovščino in Gradiščem pa bo 25. novembra predavanje na Kozini.