PRAVLJICA LUČI
V Mozirskem gaju se sveti Božična bajka (FOTO)
Idejo za pravljično podobo parka je dobila hrvaška podjetnica Ana Bertić. Obiskovalci vabljeni vsak dan do 5. januarja.
Odpri galerijo
V letošnjem poslovnem letu, ki se bo nadaljevalo v 42. obletnico delovanja Mozirskega gaja, je park cvetja obiskalo več deset tisoč ljudi, decembra pa rušijo rekorde še z dodatnim navalom na tisočev obiskovalcev, ki si pridejo ogledat četrto Božično bajko Slovenije, ta daje Mozirskemu gaju pravljično podobo.
Pravljična in barvito razsvetljena je tudi drevesna aleja Evropske skupnosti, v svetleči srebrnini pa se izrisuje kapelica sv. Valentina, kjer si lahko ob zvonjenju vsak kaj zaželi. Nikogar ne pusti ravnodušnega mavrični slavolok, ki je skozi vse leto s tisočerimi nizi cvetočih lončnic simbol parka, decembra pa se spremeni v čudovita vrata v čarobno deželo. Ob potoku Lokvica je na ogled razstava lampijonov, izstopa originalna lesena hišica, simbol zgornjesavinjskega planinstva. Posameznih zgodbic ne zmanjka, ob vsem lepim pa se v dveh, treh urah sprosti vsakdo, ki se je odločil izstopiti iz vsakdanjega ritma ter za seboj pustiti stres in skrbi.
Želje ob zvonjenju
Letošnja že četrta razstava v Mozirju se je začela 29. novembra, odprtja pa se je že drugo leto zapored udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. A zamisel o uspešni razstavi ni zrasla na slovenskem zelniku. Gre namreč za delo hrvaške podjetnice Ane Bertić iz Čazme, ki je ta barviti produkt prinesla iz svojega rojstnega kraja v Mozirje. Obiskovalcev je bilo vedno več, njihovo število pa se je še večalo z večanjem števila barvitih instalacij, ki zdaj zajema že poldrugi milijon led kresničk. Z njimi so zaposleni v Mozirskem gaju novembra okrasili mnoge, letos etnografske objekte, grmovnice in samostojne kreacije fantazijskih likov. Nad okrasitvijo so obiskovalci zelo navdušeni, minuli konec tedna se je v barviti poltemi gaja ljudi kar trlo, orjaški leseni razgledni stolp Sveja pa se je nevarno zibal v nepopisnem navalu radovednežev.Pravljična in barvito razsvetljena je tudi drevesna aleja Evropske skupnosti, v svetleči srebrnini pa se izrisuje kapelica sv. Valentina, kjer si lahko ob zvonjenju vsak kaj zaželi. Nikogar ne pusti ravnodušnega mavrični slavolok, ki je skozi vse leto s tisočerimi nizi cvetočih lončnic simbol parka, decembra pa se spremeni v čudovita vrata v čarobno deželo. Ob potoku Lokvica je na ogled razstava lampijonov, izstopa originalna lesena hišica, simbol zgornjesavinjskega planinstva. Posameznih zgodbic ne zmanjka, ob vsem lepim pa se v dveh, treh urah sprosti vsakdo, ki se je odločil izstopiti iz vsakdanjega ritma ter za seboj pustiti stres in skrbi.
Prihajajo tudi iz tujine
»Obiskovalci našega parka si lahko med sprehodom ogledajo podaljšano alejo latern, posebno lepo osvetljene balkone etnoloških stavb v parku in novo, 500 metrov dolgo stezo Natura 2020, ki je tik ob reki Savinji za kapelico sv. Valentina. Začara tudi vasica iz pravljičnega sveta, po parku je nekaj nevsiljivo postavljenih prodajnih stojnic za čaj, kuhano vino, pa po čebelah dišečo medico ali za nakup spominkov in priložnostnih lesenih daril za dom in praznično vzdušje,« vabijo prireditelji, ki gaj odpirajo vsak dan do vključno 5. januarja med 16. in 21. uro.Tako se od začetka decembra v poznopopoldanskih urah v Mozirje spet vijejo kolone avtomobilov z vseh koncev Slovenije in tudi tujine, Božična bajka Slovenije pa ponuja evforično vzdušje za množično fotografiranje in vzklike navdušenja. Pri Ekološkem hortikulturnem društvu (EHD) Mozirski gaj, ki ga uspešno vodi Darko Bele s peščico sodelavcev, je od ustanovitve leta 1978 park doživel vzpone in poplavne ter finančne padce, a se mu je ob navdušenju in iznajdljivosti maloštevilne ekipe zanesenjakov in z veliko pomočjo slovenskih vrtnarjev, združenih v sekciji Obrtne zbornice Slovenije, ter podporo domače Občine Mozirje vedno znova uspelo rešiti iz zagat. Tako kot blesti že zadnja tri leta, odkar je takrat Savinjski gaj iz zapuščene občinske gmajne začel ustvarjati domači vrtnar, zdaj že 82-letni Jože Skornšek, pa ni blestel še nikoli.