V muzej iz naslanjača
Narodni muzej Slovenije med karanteno zaradi koronavirusa omogoča virtualne oglede.
Odpri galerijo
Vstopili smo v peti teden izrednih razmer. Življenju v karanteni in omejenim možnostim se prilagajajo tudi ustanove, ki so z ukrepi za zajezitev okužbe zelo prizadete, saj so morale obiskovalcem trdno zapreti vrata. V slovenskih muzejih pa ne sedijo križem rok, marveč se prilagajajo. Ker je občinstvu onemogočen vstop in ogled zbirk, muzealci iščejo druge poti.
»Mojster vizualizacij Boštjan Burger prazne muzejske sobane izkorišča za snemanje stalnih arheoloških razstav v palači na Muzejski ulici. Na ogled so oziroma bodo v kratkem posamezni deli razstave Zgodbe s stičišča svetov in Rimski lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. Sproti jih bomo objavljali na naši spletni strani.«
Če ste zamudili katero od razstav, si navedene lahko ogledate po spletu: Vitez, dama in zmaj, Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije, Skrivnost lože, Mumija in krokodil, V dobrih rokah, Zlati prah, Dr. Janez Drnovšek ter Fronte se začnejo prebujati.
S pomočjo Googlovega Kulturnega inštituta lahko odkrijete Narodni muzej Slovenije – Metelkova, tam razstavljajo predmete od 14. stoletja do danes. Sprehod skozi štiri etaže gradu Snežnik obiskovalcu gledalcu pričara gosposko razpoloženje pred 150 leti. Poleg tega lahko virtualno odkrijete okolico.
Tudi na otroke in družine niso pozabili, zanje so pripravili rubriko Muzej v copatih z bogato bero vsebin za učenje, ustvarjanje, kuhanje in kratkočasenje. »Učitelji in profesorji, ki nas s svojimi šolarji ne morete obiskati, si lahko prek virtualnih razstav kljub temu ogledate znamenite predmete, kot so situla z Vač, kip emonskega meščana, neandertalčeva piščal in drugi. V pomoč vam bo tudi didaktično in drugo gradivo z opisi arheoloških obdobij in posameznih predmetov.
Kliknite na povezave in se nam pridružite pri raziskovanju zgodovine, arheologije in umetnosti, kuharskih podvigih z recepti iz različnih časovnih obdobij, ustvarjanju okraskov in uporabnih izdelkov s prazgodovinskimi, antičnimi in srednjeveškimi motivi ter raziskovanju Živinega sveta,« poudarjajo v muzeju, kjer so tudi veseli, da magnoliji na muzejskem vrtu spet bujno cvetita. Vsaj ena je po arhivskih podatkih tu že od leta 1912. »Naj prelepi cvetovi tudi vas v teh časih navdajo z optimizmom in dobro voljo!« kličejo iz Narodnega muzeja Slovenije.
»Trudimo se, da je čim več vsebin na voljo iz varnega zavetja vaših domov. Neumorno objavljamo virtualne oglede občasnih in stalnih razstav,« sporočajo iz Narodnega muzeja v Ljubljani.
»Mojster vizualizacij Boštjan Burger prazne muzejske sobane izkorišča za snemanje stalnih arheoloških razstav v palači na Muzejski ulici. Na ogled so oziroma bodo v kratkem posamezni deli razstave Zgodbe s stičišča svetov in Rimski lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. Sproti jih bomo objavljali na naši spletni strani.«
Če ste zamudili katero od razstav, si navedene lahko ogledate po spletu: Vitez, dama in zmaj, Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije, Skrivnost lože, Mumija in krokodil, V dobrih rokah, Zlati prah, Dr. Janez Drnovšek ter Fronte se začnejo prebujati.
S pomočjo Googlovega Kulturnega inštituta lahko odkrijete Narodni muzej Slovenije – Metelkova, tam razstavljajo predmete od 14. stoletja do danes. Sprehod skozi štiri etaže gradu Snežnik obiskovalcu gledalcu pričara gosposko razpoloženje pred 150 leti. Poleg tega lahko virtualno odkrijete okolico.
Tudi na otroke in družine niso pozabili, zanje so pripravili rubriko Muzej v copatih z bogato bero vsebin za učenje, ustvarjanje, kuhanje in kratkočasenje. »Učitelji in profesorji, ki nas s svojimi šolarji ne morete obiskati, si lahko prek virtualnih razstav kljub temu ogledate znamenite predmete, kot so situla z Vač, kip emonskega meščana, neandertalčeva piščal in drugi. V pomoč vam bo tudi didaktično in drugo gradivo z opisi arheoloških obdobij in posameznih predmetov.
Na ogled je tudi celotna zbirka slik, ki obsega časovno obdobje od 16. stoletja do sredine 20.
Kliknite na povezave in se nam pridružite pri raziskovanju zgodovine, arheologije in umetnosti, kuharskih podvigih z recepti iz različnih časovnih obdobij, ustvarjanju okraskov in uporabnih izdelkov s prazgodovinskimi, antičnimi in srednjeveškimi motivi ter raziskovanju Živinega sveta,« poudarjajo v muzeju, kjer so tudi veseli, da magnoliji na muzejskem vrtu spet bujno cvetita. Vsaj ena je po arhivskih podatkih tu že od leta 1912. »Naj prelepi cvetovi tudi vas v teh časih navdajo z optimizmom in dobro voljo!« kličejo iz Narodnega muzeja Slovenije.