V navalu turistov reševali tudi bika Srečka
Minulo leto je bilo za gorske reševalce najbolj delovno v vsej zgodovini Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), imeli so skoraj 700 posredovanj. S kar 687 intervencijami so za 20 presegli predlansko rekordno število 667. V zadnjih 10 letih pa se je njihovo število skoraj podvojilo.
Na srečo je bilo leto 2023 vsaj manj smrtonosno od prejšnjih. Večinoma so reševali onemogle, dehidrirane in izgubljene turiste, ki so brezglavo rinili v nevarnost, nato pa še nepoškodovani poklicali na pomoč. Takšnih je bilo 293 intervencij, v kar 322 so pomagali nepoškodovanim. Najpogostejša vzroka nesreč sta bila zdrs in nepoznavanje terena. Intervencij s smrtnim izidom je bilo 28, medtem ko jih je bilo denimo pred štirimi leti 43.
Triglavska škrbina najzahtevnejša
Med gorskimi intervencijami na GRZS po zahtevnosti izpostavljajo reševanje pod Triglavsko škrbino, ko je 19 reševalcev GRS Bohinj med besnenjem nevihte reševalo ponesrečenega tujca, a so po dveh dneh truda v dolino prinesli le njegovo truplo.
V pozni jeseni je tuja planinka kljub opozorilom, da razmere niso primerne, neprimerno opremljena in oblečena sledila GPS-navigaciji in se v globokem snegu zaplezala na vrhu Kokrške Kočne. Naporna akcija gorskih reševalcev GRS Kranj je potekala vso noč.
Zelo zahtevno je bilo tudi reševanje v steni Jerebice, ko so na začetku oktobra člani GRS Bovec iz zelo strme zajede reševali slovenskega alpinista. Ker ponesrečenca ni bilo mogoče doseči s helikopterjem, so se morali do njega spuščati čez steno po vrveh in ga nato z vrvmi dvigniti do primernega mesta, kjer ga je lahko prevzel helikopter.
Poseben izziv za člane GRS Škofja Loka je bilo tudi reševanje bika, ki so ga poimenovali kar Srečko. Ta se je blizu Davče ponoči stepel z drugim bikom, nato podrl ogrado in zbežal na prostost. Pri tem mu je spodrsnilo in zgrmel je v tolmun. S pomočjo vrvne tehnike so 400-kilogramsko žival rešili iz vode, nato pa še iz globeli.
Tudi iskalne akcije
Poleg reševalnih akcij je bilo v letu 2023 tudi 56 iskalnih akcij. V 295 primerih gorskih nesreč, kar pomeni v 43 odstotkih, je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali policije.
Prva kazenska ovadba
Med intervencijami, ki jih lahko mirne duše uvrstimo v rubriko saj ni res, pa je, je reševanje skupine planincev, ki jih je na velikonočno nedeljo zajel plaz v Mali Mojstrovki. Tam je bilo narobe vse, kar je lahko bilo, sedmerica pa je preživela le po čudežu. Nesreča se je zgodila v alpinistični smeri Zupančičeva grapa, po kateri so se v okviru tečaja varne hoje pozimi vzpenjali udeleženci komercialno vodene ture. Vzpon je bil zaradi novozapadlega snega oziroma nevarnosti plazu neprimeren, poleg tega pa se je skupina pohodnikov po smeri vzpenjala na neprimeren način, brez alpinističnega varovanja. Pri tem ne organizator ne vodja ture nista imela ustrezne licence za vodenje.
Pet mesecev pozneje sta bila oba, torej Športno društvo Jeti in vodja ture Juš Avguštin, kazensko ovadena in bosta morala prevzeti kazensko odgovornost. To se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. V rekordno število na GRZS niso vključili intervencij v času katastrofalnih poplav, ko so bili gorski reševalci skupaj s policijo in Slovensko vojsko prvi, ki so mnogim prihiteli na pomoč in jim potem pomagali tudi pri oskrbovanju. Prav zaradi poplav je bilo število intervencij v slovenskih gorah verjetno nekoliko nižje, saj je bilo zaradi njih od začetka avgusta v gorah občutno manj tujih turistov. Medtem ko je leta 2022 število intervencij, v katerih so bili udeleženi tujci, že preseglo polovico vseh, je bilo takšnih lani 293, v 405 pa so reševali Slovence.
Novi zakon o reševanju
Na GRZS si želijo, da bi se čim prej uredila problematika plačljivosti gorskega reševanja. »Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebno helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času tudi zaradi velikega povečanja reševanj tujih državljanov hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, pogosto podcenijo zahtevnost naših gora.
Da bi to vendarle uredili, na ministrstvu za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo vsebinski predlog za sprejem novega zakona o gorskem reševanju. Gasilci, na primer, svoj zakon že imajo. Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja,« pravijo na GRZS, ki jo vodi Gregor Dolinar.
Vzrok nesreč je bil kar 164-krat zdrs, po pogostosti sledijo nesreče zaradi nepoznavanja terena (146).
