V nekaj urah v Mariboru pobrali 600 kil smeti (FOTO)
V Mariboru že četrtič zapored poteka čistilna akcija, v kateri se organizirano zbirajo odpadki. Sicer pa mariborski potapljači že deseto leto zapored v sodelovanju s Potapljaško zvezo Slovenije, mariborskimi splavarji in Mestno občino Maribor organizirajo mednarodno čistilno akcijo reke Drave, v katero vključujejo še Ptuj in hrvaški Varaždin.
Potapljači čistijo Dravo že 30 let. Letošnja akcija nosi naziv Ni nam vseeno oz. Pridi! Gremo skupaj v naravo po odpadke. Sodelovalo je 12 strokovnjakov iz Potapljaškega društva Maribor, Mestne občine Maribor, poklicne gasilske brigade ter drugi prostovoljci.
»Naša čistilna akcija je že več kot 10 let mednarodna. Cilj pa je povezati dravska mesta po Sloveniji. K akciji smo vključili še Varaždin,« pravi Vojo Eraković, dolgoletni predsednik Potapljaškega društva Maribor, danes pa vodja projektov oziroma ekološke akcije.
Ob čistilni akciji je potekal tudi festival s poudarkom na reki Dravi in življenju z njo. Cilj tovrstnega projekta je ozaveščanje in informiranje. Sočasno je potekal likovni ex tempore Drava 2022, za otroško animacijo pa je s svojim programom poskrbel Zavod MARS.
»Maribor je približno na sredini rečnega toka Drave od izvira do izliva. S hrvaškim Osijekom pa tako in tako ves čas tekmujemo po velikosti, katero je večje obdravsko mesto.«
Pobalinsko onesnaževanje
Prva od štirih akcij čiščenja Maribora je potekala preteklo soboto, ko so potapljači skupaj z gasilsko brigado in prostovoljci čistili Dravo in njeno nabrežje med Koblerjevim zalivom in dvoetažnim mostom. Sledijo še akcije čiščenja potokov in nabrežij (26. marca) in aprila še čiščenje območja levega brega Drave (2. april) ter za dan Evrope še čistilna akcija desnega brega Drave. V enem popoldnevu so nabrali za okoli 600 kilogramov odpadkov.
30 let že potapljači čistijo Dravo.
Največ smeti je posledica vandalizma, saj mladina rada zmeče nakupovalne vozičke, kolesa in prometno signalizacijo v Dravo. »Največ tovrstnih smeti je med Koroškim mostom pri študentskem zabavišču Štuk in v centralnem delu Lenta, kjer potekajo nočne zabave,« pravi Eraković, ki dodaja, da »je to posledica mladostniške navihanosti in pobalinskosti v večernih izhodih, ko pri postavljanju pred vrstniki v reko zmečejo vse, kar jim pride pred roke.«